Torek, 14. 1. 2020, 12.59
4 leta, 10 mesecev
Evropski poslanci kritični do hrvaškega premierja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,94
5
Hrvaški premier Andrej Plenković je ob predstavitvi prioritet hrvaškega predsedovanja Svetu EU v Evropskem parlamentu izpostavil večletni proračun EU, brexit in širitev Unije. Evropski poslanci so mu poleg pohval namenili tudi nekaj kritik, predvsem zaradi nasilnega ravnanja hrvaške policije z migranti na meji z BiH.
Večletni finančni okvir bo moral po besedah Plenkovića zadovoljiti pričakovanja vseh državljanov v vseh članicah, moral pa bo odgovoriti tudi na prihodnje izzive. "Če nam ne uspe, bo to okrepilo tiste, ki nočejo močne EU. In tega ne smemo dovoliti," je opozoril. Zavzel se je tudi za učinkovitejšo EU, ki bo bolj vidna v svetu, piše STA.
Prehodno obdobje za brexit je zelo kratko
V zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz EU je hrvaški premier dejal, da naj bi bilo to novo izhodišče za gradnjo novih odnosov med Brusljem in Londonom. Ob tem je opozoril, da je predvideno prehodno obdobje 11 mesecev zelo kratko in da bo potrebnih res veliko naporov, da bo stranema to uspelo.
Zavzel se je tudi za to, da se Severna Makedonija in Albanija začneta pogajati o članstvu v EU. Dosežki kandidatk bi morali po njegovem mnenju postati osrednja os politike širitve.
"Hrvaška bo varovala vladavino prava kot temeljno vrednoto"
Omenil je tudi štiri sklope programa predsedovanja, v katerih je poudarek na Evropi, ki se razvija, povezuje, varuje in je vplivna na globalni ravni. Pri Evropi, ki varuje, je omenil tudi nujnost skupne rešitve glede migracijske politike ter napovedal, da bo Hrvaška kot predsedujoča Svetu EU tudi varovala vladavino prava kot temeljno vrednoto, še poroča STA.
Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen pa je poudarila, da bo EU potrebovala energijo, enotnost in odločenost, kakršno so v preteklosti pokazali Hrvati, ki so v "le treh desetletjih prišli od prelivanja krvi do krmila EU".
V nekaj tednih do načrta za širitev
Hrvaška po besedah predsednice komisije bolje od večine članic ve, kako pomembna je evropska perspektiva, koliko dobrega lahko EU naredi z investiranjem v državah. "V nekaj tednih bomo oblikovali širitveno metodologijo," je napovedala po pisanju STA.
O prvorazrednih in drugorazrednih državljanih
Evropski poslanci so v razpravi, ki je sledila, izpostavljali, da je Hrvaška predsedovanje Svetu EU prevzela v zahtevnem času za EU. Vodja največje skupine Evropske ljudske stranke Manfred Weber (EPP) je izpostavil pomen enotnosti pri spoprijemanju z izzivi. To za nas pomeni, da ni prvorazrednih in drugorazrednih državljanov Unije, da damo kandidatkam evropsko perspektivo, to pomeni enotnost na globalnem odru, je pojasnil v imenu svoje skupine.
Opozorili na nasilno ravnanje hrvaških policistov z migranti
Iz poslanskih klopi je bilo največ kritik slišati na račun spoštovanja vladavine prava. Več poslancev, med njimi sopredsedujoča Zelenih Ska Keller je opozorilo na poročila o nasilnem ravnanju hrvaške policije z migranti, ki jih hrvaška vlada ni niti ustavila niti preiskovala. "Hrvaške meje so evropske meje in kar se tam dogaja, je odgovornost vseh nas," je po pisanju STA še dejala Ska Keller. "Nobena država s takim ravnanjem ne more postati članica območja schengna," pa je poudarila poslanka iz vrst levice (GUE/NGL) Malin Björk.
V vrstah socialistov in demokratov (S&D) so se zavzeli za več poudarka na migracijah. Kritični so bili tudi do tega, da program predsedovanja ne omenja minimalne plače in mladih. Dacian Ciolos (Renew) je izrazil upanje, da bo hrvaško predsedstvo prisluhnilo pozivom parlamenta k močnemu evropskemu večletnemu proračunu.
Odzivi slovenskih evroposlancev
"V našem interesu je, da Hrvaška čim prej vstopi v schengen. Vendar je prav tu pred vami največja naloga. Vrniti zaupanje v vladavino prava in spoštovanje danih zavez, zagotoviti varne zunanje meje in urediti Schengen, da bo spet deloval," je tako poudarila Tanja Fajon (S&D/SD).Poslanka pričakuje tudi aktivno podporo vstopanju držav Zahodnega Balkana v EU, ter pozitivne premike že v marcu, posebej kar zadeva Severno Makedonijo in Albanijo.
Romana Tomc (EPP/SDS) je izpostavila pomembnost uravnoteženega razvoja in kohezijskih sredstev za krepitev konkurenčnosti vseh držav članic. Opozorila je tudi na demografijo, ki igra ključno vlogo pri doseganju enakovrednega razvoja.
Irena Joveva (Renew/LMŠ) je ocenila, da bosta Slovenija in Hrvaška med hrvaškim predsedovanjem dobro sodelovali. Poslanka od hrvaškega premierja zato pričakuje, da ne bo ostal samo pri besedah ter da bo spoštovanje vladavine prava tudi udejanjal. "Da boste spoštovali človekove pravice in pravice na splošno, tudi pravice migrantov," je poudarila.
Franc Bogovič (EPP/SLS) je pozval Hrvaško, da kot prejemnica kohezijskih sredstev da velik poudarek temu, da bomo v naslednjih lahko nadaljevali politike, ki zagotavljajo enakomeren razvoj Evrope in preprečujejo notranje migracije.
5