Evropske težave s Ciprom

Republika Ciper, v kateri živi 800.000 grških Ciprčanov, je pred zlomom. Ciprska vlada opozarja, da bi lahko že aprila ostali brez denarja. Vzrok za to so velika navezanost na grško ekonomijo, ki je že nekaj let v recesiji, pa tudi napačne poslovne poteze ciprskih bank. Tako v Nikoziji obupano iščejo okoli 17 milijard evrov, da bi državo rešili pred bankrotom. V primeru posojila bi se vsak grški Ciprčan zadolžil za skoraj 20.000 evrov.

Toda Evropska skupnost s pomočjo okleva. Eden izmed razlogov za omahovanje je, da je večina depozitov, ki so v ciprskih bankah, last ruskih oligarhov, tako da se v Evropi bojijo, da bodo s finančno pomočjo ciprskim bankam v resnici reševali ruske bogataše. Druga težava pa je politična.

Je že res, da je Ciper najmanjša država evroobmočja, toda ima eno od največjih težav. Otok je že 40 let razdeljen na dve državi: Republika Ciper je mednarodno priznana, Turška republika Severni Ciper pa je kvazidržava, ki jo priznava le Turčija, in že štiri desetletja živi v izolaciji in odvisnosti od Turčije. Zdaj se zdi, da bo Evropa v zameno za finančno pomoč zahtevala dokončno rešitev ciprskega vprašanja.

Razdeljeni otok je bil tudi del debate ob ciprski vključitvi v EU. Leta 2004 si je Evropa prav tako prizadevala za združitev otoka in s pomočjo Združenih narodov so teden dni pred vstopom Cipra v EU celo izvedli referendum v obeh državah. Turški Ciprčani so združitev podprli, grški zavrnili. Edino, kar je Evropa dosegla pred vstopom Cipra v EU, je bilo odprtje treh desetletij zaprtih meja, tako da lahko prebivalci otoka bolj ali manj nemoteno prehajajo iz države v državo.

Razočaranje evropske intervencije leta 2004 Tokrat si za rešitev težav razdeljenega otoka močno prizadevata Nemčija in Francija, predvsem v luči približevanja Turčije EU. Med drugim so že dosegli, da se bo turška vojska do leta 2018 popolnoma umaknila 30.000 vojakov s severnega dela otoka. V Bruslju namigujejo, da si na otoku želijo videti federalno državo, kot je bilo to predlagano v predlogu Kofija Annana leta 2004. To je predlog, ki so ga grški Ciprčani že enkrat zavrnili.

"Takrat smo se dogovorili, da glede na to, da je Turčija kandidatka od leta 1999, s Ciprom pa smo pogajanja končali leta 2002, obe strani podpreta mirovni načrt za združitev otoka," je za Reuters povedal takratni komisar za širitev unije Guenter Verheugen: "Toda grški Ciprčani so vedeli, da se bodo vseeno pridružili Evropski uniji, četudi na referendumu zavrnejo združitev."

Največji poraženci so bili turški Ciprčani. Ostali so zunaj Evrope, ekonomsko popolnoma izolirani. Grški Ciprčani pa so svoj nov status članice EU takoj uporabili za blokado pogajanj s Turčijo. Bruselj je želel razmere umiriti tako, da je turškemu delu otoka odobril finančno pomoč za ekonomski razvoj in možnost neposrednega izvoza blaga v EU, kar pa je grški Ciper takoj blokiral. Kot povračilni ukrep je Turčija svoja letališča in pristanišča zaprla za ciprska letala in ladje.

Plin v morju ustavil pogajanja Zdaj pa je Bruselj dobil v roke novo močno karto. Nikozija želi evropsko finančno pomoč. Na bližajočih se predsedniških volitvah na Cipru kaže na zmago Nicosa Anastasiadesa, ki je leta 2004 podrl Annanov načrt o združitvi. Združeni narodi bodo na otok znova poslali posebnega odposlanca, ki naj bi skrbel za pogajanja. Toda karte so zdaj premešane malce drugače kot leta 2004. Vse evropske države ne podpirajo intervencije na Cipru, ker niti ne podpirajo turškega približevanja EU. Turčija ne bi več privolila v kompromis o federalni državi, temveč bi raje podprla neodvisni Severni Ciper.

Spremenilo pa se je tudi stališče ZDA. Odkar so v morju ob Cipru našli velike zaloge zemeljskega plina, ki jih Ciper poskuša izkoristiti s sodelovanju z Izraelci, Američani vse manj navijajo za združitev otoka. Tudi Nikozija računa, da bi jih zaloge plina, ki naj bi bile vredne okoli 80 milijard dolarjev, lahko rešile pred bankrotom ne glede na evropsko pomoč. Plin bi lahko začeli črpati leta 2019. Zato se jim prav nič ne mudi, da bi sklenili dogovor s severnim delom otoka.

Tako se lahko zgodi, da bi propadla še ena možnost za rešitev ciprskega vprašanja.