Ponedeljek,
18. 7. 2022,
7.01

Osveženo pred

1 leto, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

91

Natisni članek

Rusija Ukrajina sankcije Evropska unija

Ponedeljek, 18. 7. 2022, 7.01

1 leto, 9 mesecev

Erdogan grozi Finski in Švedski: Vidimo, da še nista izpolnili svojih obljub

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

91

Erdogan | "Vidimo, da državi, zlasti Švedska, še nista izpolnili svojih obljub," je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan danes dejal na novinarski konferenci v Ankari. | Foto Reuters

"Vidimo, da državi, zlasti Švedska, še nista izpolnili svojih obljub," je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan danes dejal na novinarski konferenci v Ankari.

Foto: Reuters

145. dan vojne v Ukrajini. "Vidimo, da državi, zlasti Švedska, še nista izpolnili svojih obljub," je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan danes dejal na novinarski konferenci v Ankari in pri tem ponovil, da lahko Turčija, če ne bodo izpolnjeni pogoji, ki jih je Ankara postavila ob umiku veta prejšnji mesec, Finski in Švedski zamrzne pristopni proces. 

Dnevni pregled dogodkov

20.41 
Rusija Googlu naložila globo v višini 350 milijonov evrov
18.04 Zunanji ministri EU za dodatno vojaško pomoč Ukrajini
15.37 Putin prepričan, da bo Rusija kljub zahodnim sankcijam kos izzivom
15.34 Ukrajinski politik je objavil posnetek ogromne eksplozije 
15.13 V ruskem obstreljevanju na vzhodu Ukrajine več mrtvih
13.31 Ruske oblasti znova pridržale novinarko Ovsjanikovo
10.58 H&M dokončno prenehal poslovati v Rusiji
10.46 Borrell: Ruska blokada ukrajinskega žita ogroža več deset tisoč življenj
10.28 Slovenija podpira predlog komisije o dodatnih sankcijah proti Rusiji
7.37 Zelenski zamenjal vodjo obveščevalne službe in glavnega tožilca
6.44 Zunanji ministri EU o dodatnih sankcijah proti Rusiji

20.41 Rusija Googlu naložila globo v višini 350 milijonov evrov

Sodišče v Moskvi je ameriškemu tehnološkemu velikanu Google naložilo globo v višini 21 milijard rubljev (353 milijonov evrov), ker ni odstranil vsebin, povezanih z ruskim "vojaškim posredovanjem" v Ukrajini, je danes po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočil ruski državni telekomunikacijski regulator Roskomnadzor.

Roskomnadzor je sporočil, da platforma YouTube, ki je v lasti Googla, ni blokirala ali odstranila "lažnih informacij" o ofenzivi v Ukrajini, "ekstremistične in teroristične propagande" ter vsebin, ki "pozivajo mladoletnike k udeležbi na nedovoljenih demonstracijah".

Dodali so še, da je bila globa podjetju Google naložena na podlagi njegovih letnih prihodkov v Rusiji. Ruske oblasti so v zadnjih letih z večkratnimi globami in grožnjami povečale pritisk na zahodna tehnološka podjetja in družbene medije.

Google je sicer nedavno zapustil ruski trg in ostro obsodil rusko invazijo na Ukrajino. Po besedah strokovnjaka Vladimirja Zikova, ki ga navaja ruska tiskovna agencija Ria Novosti, gre za najvišjo kazen, ki jo je rusko sodišče do zdaj naložilo kateremu od zahodnih tehnoloških podjetij.

Ruske oblasti lahko Googlu naložijo toliko kazni, kolikor želijo, denarja pa ne bodo prejele, saj se je podjetje umaknilo iz države, je ob tem dodal Zikov. Pri Googlu izrečene kazni niso komentirali, še poroča AFP.

20.02 Turčija namignila, da lahko še vedno blokira vstop Švedske in Finske v zvezo Nato

"Vidimo, da državi, zlasti Švedska, še nista izpolnili svojih obljub," je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan danes dejal na novinarski konferenci v Ankari in pri tem ponovil, da lahko Turčija še vedno zamrzne njun pristopni proces. Ustrezno zakonodajo mora namreč sprejeti vseh 30 članic, da bosta lahko v Nato sprejeti tudi Švedska in Finska. Do zdaj je to storila približno polovica članic Nata.

Nordijski državi sta za članstvo zaprosili po ruski invaziji na Ukrajino, s čimer sta se odpovedali svoji tradicionalni politiki vojaške nevtralnosti. Vendar pa je Turčija na njuno pot postavila številne ovire in izrazila skeptičnost do dodelitve članstva dvojici držav, ki po njenem mnenju podpirata terorizem.

Tri države so prejšnji mesec pred vrhom Nata v Madridu podpisale tristranski memorandum, v katerem sta se nordijski državi strinjali, da bosta obravnavali pomisleke Ankare, tudi glede boja proti terorizmu in prodaje orožja. V sporazumu sta vladi Švedske in Finske obljubili ukrepe proti Kurdski delavski stranki (PKK), ki se že desetletja bori proti turški vladi, in sklenitev sporazumov s Turčijo o izročanju pripadnikov PKK.

Erdogan je dejal še, da se je Švedska zavezala, da bo Turčiji izročila 73 terorističnih osumljencev, in pri tem dodal, da na Švedskem živi med 70 tisoč in 150 tisoč kurdskih izseljencev.

Švedska pa je medtem opozorila, da se ni strinjala s pošiljanjem svojih državljanov v Turčijo. Nedržavljani bi sicer lahko bili izgnani, vendar le v države, katerih pravni sistemi so usklajeni s švedskim sistemom in z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

18.04 Zunanji ministri EU za dodatno vojaško pomoč Ukrajini

Zunanji ministri članic EU so se danes dogovorili o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini. EU bo za pomoč v orožju namenila dodatnih 500 milijonov evrov, skupaj pa 2,5 milijarde, je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Ob tem je poudaril, da morajo članice EU vztrajati pri sankcijah proti Rusiji.

Kot je po zasedanju zunanjih ministrov povedal Borrell, so danes dosegli politični dogovor o dodatnih 500 milijonov evrov evropskih sredstev za vojaško pomoč Ukrajini. Dokončna odločitev o tem bo po njegovih besedah sprejeta v prihodnjih dneh. EU bo skupaj tako za pomoč Ukrajini v orožju namenila 2,5 milijarde evrov.

"Ministri so se enotno strinjali, da je treba Ukrajini stati ob strani in ji zagotoviti vso podporo," je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU.

Govorili so tudi o dodatnih sankcijah proti Rusiji, ki jih je Borrell v petek predlagal skupaj z Evropsko komisijo in so namenjene predvsem temu, da bi preprečili izogibanje do zdaj sprejetim sankcijam.

"Evropske države morajo še naprej trdno stati za odločitvami, ki so jih sprejele. Sprejele so sankcije in se jih morajo držati. Še naprej morajo ustvarjati pritisk na rusko gospodarstvo. To je treba početi na enaki ravni kot vojaško podpiramo Ukrajino," je poudaril.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba se je v nagovoru ministrom EU zahvalil Borrellu, da je upošteval njegove predloge glede preprečevanja izogibanja sankcijam. Obenem je vztrajal pri tem, da se vsem ruskim televizijam prepove oddajanje v evropskih kabelskih in satelitskih omrežjih.

Zahvalil se jim je tudi za dodatno vojaško pomoč in poudaril, da potrebujejo še več orožja, predvsem topništvo dolgega dosega in sisteme zračne obrambe.

15.37 Putin prepričan, da bo Rusija kljub zahodnim sankcijam kos izzivom

Ruski predsednik Vladimir Putin je zahodne sankcije, uvedene proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino, označil za velik izziv za državo, vendar ostaja optimističen. Kot je dejal na današnjem srečanju z vladnimi predstavniki, morajo iskati nove rešitve, pri čemer se bodo oprli na domača podjetja, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Jasno je, da je to velik izziv za našo državo," je Putin dejal po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax. Pri tem je zatrdil, da se ne bodo predali, prej nasprotno. Zaradi ogromnih težav, ki so "pred nami, bomo intenzivno in kompetentno iskali nove rešitve", je poudaril na srečanju sveta za strateški razvoj.

Pri tem se bodo oprli na tehnologijo in izdelke domačih inovativnih podjetij, je ruski predsednik dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Številna hitro rastoča ruska podjetja, kot sta spletni trgovec Ozon ali tehnološko podjetje Yandex, so zaradi sankcij odrezana od zahodnega financiranja.

15.34 Ukrajinski politik je objavil posnetek ogromne eksplozije 

Anton Geraščenko, svetovalec ukrajinskega ministra za zunanje zadeve, je na Twitterju objavil posnetek velike eksplozije. Zapisal je, da gre za eksplozijo v "začasno okupirani" Novi Kahovki pri Hersonu. Eksplodiralo naj bi strelivo. 

15.13 V ruskem obstreljevanju na vzhodu Ukrajine več mrtvih

V ruskem obstreljevanju mesta Toreck na vzhodu Ukrajine, kjer ruske sile krepijo napade, je po ukrajinskih navedbah danes umrlo šest ljudi. Ruska vojska medtem poroča o vojaških uspehih proti ukrajinskim silam. Med drugim naj bi v napadu ruskih sil na območju Donecka umrlo več deset tujih borcev, so sporočili v Moskvi.

Ukrajinske reševalne službe so danes sporočile, da je bila v ruskem obstreljevanju mesta Toreck v vzhodni regiji Doneck uničena stanovanjska stavba, pri tem pa je umrlo šest ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Zgodaj zjutraj je bilo mesto Toreck tarča obstreljevanja. Uničena je bila dvonadstropna zgradba," je v izjavi na družbenih omrežjih zapisala reševalna služba. Reševalci so izpod ruševin izvlekli trupla petih ljudi. Tri ljudi so uspeli rešiti izpod ruševin, vendar je ena oseba kasneje umrla v bolnišnici, so še navedli.

Toreck, mesto z okoli 30 tisoč prebivalci, leži kakšnih 50 kilometrov južno od Kramatorska, ki je po poročanju AFP ključna tarča ruskih sil v že skoraj pet mesecev trajajoči invaziji na Ukrajino. Ruske sile so po tistem, ko so nedavno razglasile popoln nadzor nad območjem Luganska, v soboto po krajšem predahu obnovile ofenzivo v vzhodni ukrajinski regiji Donbas.

Ruska vojska je danes potrdila nove napade na vzhodu Ukrajine. Po besedah tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova so njihove sile v Donecku napadle skupino tujih plačancev, pri čemer naj bi umrlo do 250 borcev. Teh številk sicer ni bilo mogoče neodvisno preveriti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ruske sile naj bi v zadnjih 24 urah med drugim uničile tudi ukrajinska vojaška helikopterja, raketni sistem zemlja-zrak blizu Kramatorska, tri skladišča orožja in skladišče goriva na območju Zaporožja, je še dejal Konašenkov po poročanju ruske tiskovne agencije Tass.

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu, ki je v soboto ob pregledu ruskih enot, ki se bojujejo v Ukrajini, ukazal povečanje intenzivnosti napadov in razširitev vojaških aktivnosti v vse smeri, pa je danes poudaril, da mora ruska vojska zdaj ciljati ukrajinske rakete in topništvo v Donbasu, še poroča dpa.

13.31 Ruske oblasti znova pridržale novinarko Ovsjanikovo

Ovsjanikova je bila marca deležna mednarodne pozornosti, potem ko je v začetnih dneh vojne v Ukrajini prekinila informativno oddajo v živo na ruski državni televiziji z napisom v angleščini "Ne vojni", v ruščini pa "Ustavite vojno. Ne verjemite propagandi. Tu vam lažejo", da bi obsodila rusko invazijo na Ukrajino.

Takrat je bila za kratek čas pridržana, nato pa je nekaj mesecev preživela v tujini, preden se je julija vrnila v Rusijo.

V petek je objavila fotografije sebe, ko je pripravila nov protivojni protest, dva dni kasneje pa so jo znova pridržali v bližini njenega doma, vendar so jo nekaj ur kasneje izpustili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Njen odvetnik Dmitrij Zahvatov je dejal, da je bila obtožena "diskreditacije" vojske. Pri tem je izrazil domnevo, da je bilo njeno pridržanje povezano z njenim protestnim dejanjem.

Iz krogov blizu novinarke so na družbenem omrežju Telegram prav tako potrdili, da so jo prijeli, ob tem pa objavili še tri fotografije, ki prikazujejo policista, ki novinarko odpeljeta z belim kombijem.

Ovsjanikova je v petek po poročanju španske tiskovne agencije EFE protestirala na mostu v bližini Kremlja. V rokah je držala napis, na katerem je ruskega predsednika Vladimirja Putina označila za morilca in zatrdila, da je v Ukrajini umrlo 352 otrok, na tleh pred njo pa so ležale tri lutke z rdečo barvo na obrazih in oblačilih, je razvidno iz videa, objavljenega na njenem kanalu na Telegramu.

10.58 H&M dokončno prenehal poslovati v Rusiji

Švedski trgovec Hennes & Mauritz (H&M) je naslednje podjetje, ki se je odločilo dokončno zapustiti ruski trg. Potem ko je v luči moskovske invazije na Ukrajino marca začasno zaustavilo prodajo svojih izdelkov v Rusiji, je podjetje danes sporočilo, da bo dokončno prenehalo poslovati v tej državi.

"Po tehtnem premisleku smo ugotovili, da je glede na trenutne razmere nemogoče, da bi nadaljevali svoje poslovanje v Rusiji," je v izjavi dejala izvršna direktorica skupine Helena Helmersson.

Ob tem je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dodala, da so zelo žalostni zaradi vpliva, ki ga bo ta odločitev imela na njihove zaposlene, tem so zelo hvaležni za trdo delo in predanost.

H&M, ki je bil na ruskem trgu prisoten od leta 2019, je sporočil še, da bo v okviru izstopa iz države ponovno odprl trgovine le še do razprodaje vseh zalog.

Družba pričakuje, da jo bo umik z ruskega trga stal okoli dve milijardi švedskih kron (189 milijonov evrov), pri čemer naj bi približno milijarda kron vplivala na denarni tok.

"Končni znesek bo kot enkratni strošek vključen v poslovne rezultate letošnjega tretjega četrtletja," so zapisali v družbi.

Odkar so ruski vojaki konec februarja začeli vojaško invazijo na Ukrajino, je več sto zahodnih podjetij zapustilo Rusijo, nekatera začasno, druga pa že dokončno. Med zadnjimi so tudi švedski pohištveni velikan Ikea, ameriška veriga restavracij s hitro prehrano McDonald's, ameriški proizvajalec športne opreme Nike in francoski proizvajalec pnevmatik Michelin.

10.46 Borrell: Ruska blokada ukrajinskega žita ogroža več deset tisoč življenj

Ruska blokada izvoza žita iz Ukrajine ogroža življenja več tisoč oziroma več deset tisoč ljudi po svetu, je danes dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. "Gre za vprašanje življenja in smrti za številne ljudi," je poudaril in Rusijo pozval, naj odpravi blokado ukrajinskih pristanišč.

"Najbolj skrb vzbujajoča stvar je pomanjkanje hrane v številnih državah po svetu. Hrane pa ni zato, ker Rusija blokira izvoz ukrajinskega žita," je Borrell povedal ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju, v ospredju katerega je ruska agresija na Ukrajino.

Po njegovih besedah EU dela vse, kar lahko, da bi žito izvozila po drugih poteh, vendar to ni dovolj. Zato upa, da bo ta teden mogoče doseči dogovor, v skladu s katerim bi Rusija odpravila blokado pristanišča v Odesi in drugih ukrajinskih pristanišč. Poudaril je, da ima upanje, da bi to lahko uspelo.

"Življenja več tisoč oziroma več deset tisoč ljudi so odvisna od tega dogovora. To torej ni diplomatska igra, gre za vprašanje življenja in smrti za številne ljudi," je poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik EU.

Dodal je, da mora Rusija odblokirati pristanišča in dovoliti izvoz ukrajinskega žita. "Drugače bomo morali še naprej trditi, da uporablja hrano kot orožje, pri čemer ne razmišlja o življenjih ljudi. To je treba glasno povedati," je še povedal Borrell.

Ruski in ukrajinski pogajalci se bodo ob posredovanju diplomatov Združenih narodov in Turčije znova sestali v sredo v Istanbulu. Po pogovorih pretekli teden so sporočili, da je dogovor blizu, a imata obe strani še nekatere zahteve, pri katerih vztrajata.

10.28 Slovenija podpira predlog komisije o dodatnih sankcijah proti Rusiji

Slovenija podpira predlog Evropske komisije o dodatnih sankcijah Evropske unije proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, je ob prihodu na današnje zasedanje zunanjih ministrov v Bruslju povedal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je poudaril, da sankcije niso napaka.

"Slovenija podpira sankcije, podpira trenutni predlog," je povedal Štucin. Obenem je poudaril, da morajo biti sankcije takšne, da ne škodijo nam, da ne škodijo evropskemu in slovenskemu gospodarstvu.

"Vendar pa Slovenija seveda odločno podpira nadaljnje ukrepe proti Ruski federaciji," je dejal državni sekretar na MZZ.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Borrell je medtem ob prihodu na današnje zasedanje poudaril, da je namen predloga, ki ga je pripravil skupaj s komisijo, zagotoviti, da so sankcije učinkovite. V EU namreč potekajo velike razprave o tem, kako učinkovite so, in da imajo večje posledice za nas kot za Rusijo.

"Nekateri evropski voditelji pravijo, da so napaka. Mislim, da niso napaka, so tisto, kar smo morali storiti. In bomo nadaljevali," je dejal. Ob tem je vse tiste, ki so kritični do sankcij, pozval, naj svoje argumente podkrepijo s podatki.

Pri tem je omenil ceno nafte, ki se je po trditvah nekaterih zaradi evropskega embarga na rusko nafto zvišala. Vendar pa to glede na podatke ne drži, je povedal Borrell.

Orban meni, da so sankcije napaka

Da so sankcije proti Rusiji napaka, je konec preteklega tedna dejal madžarski premier Viktor Orban, ki ga Borrell v izjavi sicer ni omenil. Orban je prepričan, da sankcije škodujejo evropskemu gospodarstvu bolj kot Moskvi, poleg tega ne pripomorejo h končanju vojne v Ukrajini.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU je medtem danes izrazil prepričanje, da bodo zunanji ministri dosegli politično soglasje o dodatnih sredstvih za vojaško pomoč Ukrajini. Doslej je bilo v ta namen zagotovljenih že dve milijardi evrov sredstev iz proračuna EU.

Dodatna sredstva po Štucinovih besedah podpira tudi Slovenija. O konkretnih vprašanjih glede vojaške pomoči pa bo z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo v Kijevu konec meseca razpravljala zunanja ministrica Tanja Fajon, je povedal državni sekretar.

Poudaril je še, da morajo tisti, ki so krivi za zločine v Ukrajini, zanje tudi odgovarjati.

Slovenija bo druge ministre obvestila še o pismu skupine Central5, v katerem so zunanji ministri Slovenije, Češke, Madžarske, Slovaške in Avstrije pozvali k podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini.

7.37 Zelenski zamenjal vodjo obveščevalne službe in glavnega tožilca

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo sporočil, da je razrešil vodjo obveščevalne službe Ivana Bakanova in generalno državno tožilko Irino Venediktovo zaradi številnih primerov domnevne izdaje med ukrajinskimi uradniki kazenskega pregona. Gre za eno od največjih zamenjav v vladi od začetka ruske invazije na Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po navedbah na spletni strani predsedniškega urada izdal izvršilni ukaz o odstranitvi vodje obveščevalne službe (SBU) in glavnega tožilca.

"Danes sem sprejel odločitev o razrešitvi generalne državne tožilke in vodje ukrajinske obveščevalne službe," je dejal Zelenski v nedeljo zvečer v svojem rednem videonagovoru, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski je pojasnil, zakaj je zamenjal vodjo državne varnostne službe in glavnega tožilca. Dejal je, da več kot 60 njihovih zaposlenih dela proti Ukrajini na ozemlju, ki ga zaseda Rusija. Dodal je, da je bilo zabeleženih 651 kazenskih postopkov v zvezi z visoko izdajo.

"Konkretno več kot 60 zaposlenih na tožilstvu in v varnostni službi Ukrajine ostaja na okupiranem ozemlju in deluje proti naši državi," je dejal Zelenski.

Zelenski v obdobju od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja ni naredil večjih kadrovskih sprememb v vladi, pri tem navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Ta "niz zločinov zoper temelje nacionalne varnosti" sproža resna vprašanja za vodje varnostnih agencij, je še dejal Zelenski v svojem nagovoru. Potrdil je tudi, da je bil aretiran visoki uradnik varnostne službe SBU, ki je bil pred tem pristojen za črnomorski polotok Krim.

Bakanov, ki velja za tesnega sodelavca Zelenskega in njegovega prijatelja še iz otroštva, je varnostno službo SBU vodil od leta 2019. Zelenski za zdaj ni imenoval njegovega naslednika.

Venediktovo, ki je vodila prizadevanja za obravnavo ruskih vojnih zločinov v Ukrajini, naj bi na položaju generalnega državnega tožilca začasno zamenjal Oleksij Simonenko, še poroča dpa.

6.44 Zunanji ministri EU o dodatnih sankcijah proti Rusiji

V ospredju današnjega zasedanja zunanjih ministrov EU, ki se ga bo iz Slovenije udeležil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin, bo razprava o ruski agresiji na Ukrajino.

Ministri bodo predvidoma govorili o predlogu Evropske komisije za okrepitev doslej sprejetih sankcij proti Rusiji, predstavljenem v petek, ta med drugim vključuje prepoved uvoza ruskega zlata v EU. Namen tega predloga je še uskladitev sankcij s partnerji ter njihovo podaljšanje do konca januarja 2023.

O tem naj bi sicer po zasedanju ministrov razpravljali stalni predstavniki držav članic pri EU, ti naj bi do srede predlog po neuradnih informacijah tudi potrdili.

Zunanji ministri bodo danes govorili še o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, za katero je EU doslej namenila že dve milijardi evrov. Na dnevnem redu bo še status kandidatke za članstvo v EU, ki ga je Ukrajina prejela na junijskem vrhu EU. Prek videopovezave bodo ministri govorili z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo.

Ruska agresija na Ukrajino in njene posledice za kmetijski sektor pa bodo med temami, o katerih bodo prav tako danes razpravljali kmetijski ministri EU, med njimi slovenska ministrica Irena Šinko.