Četrtek, 17. 5. 2018, 16.16
6 let, 6 mesecev
EU bo sprožila proces za zaščito pred ameriškimi sankcijami glede Irana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,11
EU bo v petek dopoldne sprožila proces v okviru zakonodaje za zaščito evropskih podjetij pred ameriškimi sankcijami glede Irana, je danes v Sofiji napovedal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je ob tem znova obžaloval "muhavost" in "nepredvidljivost" ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Resnična geopolitična težava je po njegovih besedah nepredvidljivost najbližjega prijatelja.
Lahko se strinja s Trumpovim mnenjem, da je nepredvidljivost koristno orodje v politiki, a tako bi moralo biti le v odnosu s sovražniki, ne med prijatelji in v družini, je dodal Tusk.
EU po besedah predsednika Evropskega sveta nima iluzij in velikih pričakovanj v odnosu do Irana, ima pa velika pričakovanja v odnosu do Washingtona. Evropska unija si bo še naprej prizadevala za tesno sodelovanje tudi s Trumpovo administracijo, a potreben je manj muhast ter bolj dosleden in predvidljiv pristop, je pozval Tusk.
EU želi zavarovati svoje in iranske gospodarske interese
Unija bo proces za zaščito pred ameriškimi sankcijami glede Irana po Junckerjevih navedbah sprožila v petek ob 10.30. Gre za zakonodajo, po kateri ekstrateritorialni ameriški zakoni niso izvršljivi v EU.
Z uporabo te zakonodaje želi Unija zavarovati svoje in iranske gospodarske interese ter tako ohraniti iranski jedrski dogovor. Predvideva tudi odškodnine za izgube pri poslovanju.
Unija je to zakonodajo sprejela leta 1996 v sporu glede ameriških sankcij proti Kubi, Iranu in Libiji, a je do zdaj ni uporabila, saj je bil pred dobrima dvema desetletjema vendarle pravočasno dosežen dogovor s tedanjo administracijo Billa Clintona.
Če Iran ne dobi zagotovila, bo odstopil od dogovora
ZDA so ob odstopu od iranskega jedrskega dogovora znova uvedle gospodarske sankcije proti Iranu, sekundarne sankcije pa grozijo tudi neameriškim podjetjem, ki bodo poslovala z državo, zato se v Teheranu bojijo, da bi izgubili velik del gospodarskih dogovorov, sklenjenih po dogovoru iz leta 2015.
Iranski jedrski dogovor iz leta 2015, ki so ga s Teheranom sklenile Francija, Velika Britanija, Nemčija, ZDA, Rusija in Kitajska, predvideva ustavitev dejavnosti za izdelavo jedrske bombe v zameno za odpravo vrste gospodarskih sankcij proti državi. Po dogovoru se je znatno okrepilo gospodarsko sodelovanje med Iranom in EU.
V Teheranu zdaj želijo v 60 dneh dobiti zagotovila, da bodo gospodarske povezave ostale nespremenjene. V nasprotnem primeru napovedujejo, da bo tudi Iran odstopil od dogovora.
