Petek, 22. 7. 2016, 8.52
7 let, 1 mesec
"Erdogan je čez noč ustavil migrantski val. Čez noč ga lahko tudi sproži."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,65
4
Revanšizem in maščevanje ne vodita k boljši Turčiji in izboljšanju polariziranih odnosov znotraj te države. Seveda se temu zaradi poskusa vojaškega udara ni mogoče popolnoma izogniti, pravi Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je po spodletelem državnem udaru neusmiljeno lotil iskanja "izdajalcev". Na tisoče Turkov se je znašlo v zaporu, več deset tisoč jih je ostalo brez služb. Grozi jim celo smrtna kazen. Od srede pozno zvečer v državi veljajo izredne razmere.
S poznavalcema dogajanja v Turčiji smo se pogovarjali o tem, česa vse je sposoben Erdogan in kako lahko to vpliva na življenje nas, Evropejcev.
"Erdoganova filozofija je ponovno zgraditi islamsko državo in otomanski imperij."
Gregor Preac, popotnik in novinar: "Ob vsem tem dogajanju v Turčiji bi se morali vprašati, če niso bile zadnje predsedniške in strankarske volitve popolnoma zrežirane. Čudi me, da slovenska in celotna zahodna politika še vedno podpira tako imenovano demokratično izvoljeno turško oblast. To kaže na njeno licemerstvo, postavlja pa tudi vprašanja o demokraciji pri nas. Poglejmo samo primer Avstrije, kjer bodo ponavljali predsedniške volitve.
Turški državni udar je ogledalo celotne zahodne in slovenske politike ter nedemokratičnosti. Namesto da bi Erdogan mirno končal državni udar in si tako utrdil oblast, se je odločil za drugačno pot, za čistke. Vprašanje je, če bodo študentje, ob katerih ima še najmanj podpore, to mirno gledali. Vprašanje je tudi, kako bo reagirala vojska, katere čast je umazana. Turška vojska se je že pred udarom upirala temu, da se jo izkorišča za bombardiranje kurdskih vasi in bratenje z borci Islamske države.V vsakem primeru bo Erdogan dobil še več nasprotnikov, kot bi jih, če bi državni udar končal po mirni poti.
Vprašanje je tudi, kaj bo z migracijami, ki so se ustavile, ko je Evropa Turčiji plačala tri milijarde evrov. To pomeni, da je Erdogan sposoben čez noč ustaviti migracije, sposoben pa jih je tudi čez noč znova povzročiti. Evropa je Turčiji obljubila tudi ukinitev viz za vstop v EU, Erdogan pa hkrati obljublja, da bo postopoma dvema milijonoma Sircem v Turčiji omogočil pridobivanje državljanstva. Z ukinitvijo viz bi migracije lahko postale legalne, Turčija pa se bi na preprost način znebila sirskih beguncev in tudi 15 milijonov preganjanih Kurdov.
Erdoganova filozofija je ponovno zgraditi islamsko državo in otomanski imperij. Islamsko državo lahko vzpostaviš z destabilizacijo države in hkratno ukinitvijo sekularizacije ter vzpostavitvijo diktature, tudi verske. Otomanski imperij prav tako vzpostaviš z destabilizacijo, in sicer Iraka, Sirije in Balkan, ki so vsi že bili otomansko območje. Vse to pomeni, da se Evropi ne obeta nič dobrega. Vsaka podpora s preračunavanjem, da ne bo prišlo do novih migracij, kaže na šibkost in licemerstvo Evrope."
Turški državni udar je ogledalo celotne zahodne in slovenske politike ter nedemokratičnosti. Namesto da bi Erdogan mirno končal državni udar in si tako utrdil oblast, se je odločil za drugačno pot, za čistke. Vprašanje je, če bodo študentje, ob katerih ima še najmanj podpore, to mirno gledali. Vprašanje je tudi, kako bo reagirala vojska, katere čast je umazana. Turška vojska se je že pred udarom upirala temu, da se jo izkorišča za bombardiranje kurdskih vasi in bratenje z borci Islamske države.V vsakem primeru bo Erdogan dobil še več nasprotnikov, kot bi jih, če bi državni udar končal po mirni poti.
Vprašanje je tudi, kaj bo z migracijami, ki so se ustavile, ko je Evropa Turčiji plačala tri milijarde evrov. To pomeni, da je Erdogan sposoben čez noč ustaviti migracije, sposoben pa jih je tudi čez noč znova povzročiti. Evropa je Turčiji obljubila tudi ukinitev viz za vstop v EU, Erdogan pa hkrati obljublja, da bo postopoma dvema milijonoma Sircem v Turčiji omogočil pridobivanje državljanstva. Z ukinitvijo viz bi migracije lahko postale legalne, Turčija pa se bi na preprost način znebila sirskih beguncev in tudi 15 milijonov preganjanih Kurdov.
Erdoganova filozofija je ponovno zgraditi islamsko državo in otomanski imperij. Islamsko državo lahko vzpostaviš z destabilizacijo države in hkratno ukinitvijo sekularizacije ter vzpostavitvijo diktature, tudi verske. Otomanski imperij prav tako vzpostaviš z destabilizacijo, in sicer Iraka, Sirije in Balkan, ki so vsi že bili otomansko območje. Vse to pomeni, da se Evropi ne obeta nič dobrega. Vsaka podpora s preračunavanjem, da ne bo prišlo do novih migracij, kaže na šibkost in licemerstvo Evrope."
"EU bolj potrebuje Turčijo kot Turčija EU."
Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije: "Erdogan bo v prihodnje poskušal utrditi svojo oblast. Povsem jasno je, da bo okrepil represivni aparat in svoja dejanja opravičeval z neuspešnim poskusom vojaškega udara. Pomembno je, da Erdogan v tem trenutku poskus vojaškega udara dojame kot "rumeni karton".
To pomeni, da mora popraviti notranjo in zunanjo politiko. Revanšizem in maščevanje ne vodita k boljši Turčiji in izboljšanju polariziranih odnosov znotraj te države. Seveda se temu zaradi poskusa vojaškega udara ni mogoče popolnoma izogniti, ampak ključno je, da se ohrani prisebnost in zagotovi vladavina zakonov, ki morajo veljati za vse državljane.
Turčija se zaradi notranjih političnih dogajanj in zaradi dogajanj z večino sosednjih držav dejansko nahaja v zelo nehvaležni poziciji, čeprav je moto turške zunanje politike 'zero' (ničla) težav s sosedi. Praksa kaže, da v tem trenutku temu še zdaleč ni tako. Prvi znaki podpore Erdoganu so prišli prav iz Moskve in Teherana, kar je tudi znak, da se bodo kmalu uredili odnosi s sosedi, posebej s Sirijo ob pomoči Rusije in Irana. Ta podpora je bila Erdoganu izkazana v trenutkih, ko so zahodne države oklevale glede svoje opredelitve do poskusa vojaškega udara. Turčija je za Evropo pomembna z varnostnega vidika. Vsaj takšno je prevladujoče stališče znotraj držav članic EU. Če bi bilo drugače, Turčija ne bi bila pol stoletja v čakalnici za članstvo v EU. Zagotovo je odgovornost tudi na Turčiji. Če bi imela EU več posluha za Turčijo, bi bila ta država že zdavnaj članica EU.
To tudi pomeni, da v takšnih okoliščinah politiki, kot so Erdogan in podobni, verjetno ne bi mogli priti oziroma ne bi bili prevladujoči na turškem političnem prizorišču, vojska pa bila v okvirih, kot je to v zahodnih demokracijah. Žal je zdaj situacija takšna, kot je. EU bolj potrebuje Turčijo kot Turčija EU. To se je še posebej pokazalo v času begunske/migrantske krize. Slovenija ima strateški sporazum s Turčijo iz leta 2011, čeprav je bore malo izkoriščen, odgovornost pa je predvsem na slovenski strani. Turčija bi bila lahko v prihodnosti bistveno bolj pomembna gospodarska partnerica Slovenije, kot je to bila do zdaj.
Erdogan je izjemno pragmatičen politik. Ukinitev vizumskega režima je test za približevanja ali oddaljevanje od EU. Če bo prišlo do sprostitve vizumskega režima, bo to znak približevanja. Erdogan ima sam sebe za zgodovinskega voditelja in zaradi tega si želi doseči zgodovinski cilj, da odpravi vizume za turške državljane, da bi neovirano in brez vizumov potovali v države članice EU. To potrebuje tudi za notranjepolitične potrebe. Morda se na prvi pogled zdi malce čudno, da je odprava vizumov tako pomembna za turške državljane. Ampak kdor pozna turško mentaliteto, ve, kolikšen pomen bo imela odprava vizumov."
To pomeni, da mora popraviti notranjo in zunanjo politiko. Revanšizem in maščevanje ne vodita k boljši Turčiji in izboljšanju polariziranih odnosov znotraj te države. Seveda se temu zaradi poskusa vojaškega udara ni mogoče popolnoma izogniti, ampak ključno je, da se ohrani prisebnost in zagotovi vladavina zakonov, ki morajo veljati za vse državljane.
Turčija se zaradi notranjih političnih dogajanj in zaradi dogajanj z večino sosednjih držav dejansko nahaja v zelo nehvaležni poziciji, čeprav je moto turške zunanje politike 'zero' (ničla) težav s sosedi. Praksa kaže, da v tem trenutku temu še zdaleč ni tako. Prvi znaki podpore Erdoganu so prišli prav iz Moskve in Teherana, kar je tudi znak, da se bodo kmalu uredili odnosi s sosedi, posebej s Sirijo ob pomoči Rusije in Irana. Ta podpora je bila Erdoganu izkazana v trenutkih, ko so zahodne države oklevale glede svoje opredelitve do poskusa vojaškega udara. Turčija je za Evropo pomembna z varnostnega vidika. Vsaj takšno je prevladujoče stališče znotraj držav članic EU. Če bi bilo drugače, Turčija ne bi bila pol stoletja v čakalnici za članstvo v EU. Zagotovo je odgovornost tudi na Turčiji. Če bi imela EU več posluha za Turčijo, bi bila ta država že zdavnaj članica EU.
To tudi pomeni, da v takšnih okoliščinah politiki, kot so Erdogan in podobni, verjetno ne bi mogli priti oziroma ne bi bili prevladujoči na turškem političnem prizorišču, vojska pa bila v okvirih, kot je to v zahodnih demokracijah. Žal je zdaj situacija takšna, kot je. EU bolj potrebuje Turčijo kot Turčija EU. To se je še posebej pokazalo v času begunske/migrantske krize. Slovenija ima strateški sporazum s Turčijo iz leta 2011, čeprav je bore malo izkoriščen, odgovornost pa je predvsem na slovenski strani. Turčija bi bila lahko v prihodnosti bistveno bolj pomembna gospodarska partnerica Slovenije, kot je to bila do zdaj.
Erdogan je izjemno pragmatičen politik. Ukinitev vizumskega režima je test za približevanja ali oddaljevanje od EU. Če bo prišlo do sprostitve vizumskega režima, bo to znak približevanja. Erdogan ima sam sebe za zgodovinskega voditelja in zaradi tega si želi doseči zgodovinski cilj, da odpravi vizume za turške državljane, da bi neovirano in brez vizumov potovali v države članice EU. To potrebuje tudi za notranjepolitične potrebe. Morda se na prvi pogled zdi malce čudno, da je odprava vizumov tako pomembna za turške državljane. Ampak kdor pozna turško mentaliteto, ve, kolikšen pomen bo imela odprava vizumov."
4