Država, ki odvzema otroke priseljencev

Pri nas še vedno odmeva primer, ko je Center za socialno delo starim staršem odvzel dečka. Na Norveškem je v preteklem letu nekaj primerov odvzemov otrok sprožilo celo meddržavne proteste. Pretekli konec tedna so bili organizirani globalni protesti proti norveški službi za zaščito otrok. V 29 državah od Norveške do Nove Zelandije je protestiralo skoraj 300 tisoč ljudi, ki trdijo, da norveška služba za zaščito otrok krši človekove pravice.

Romunsko-norveški družini odvzeli pet otrok

To še zdaleč ni prvi protest proti norveški službi za zaščito otrok Barnevernet. Januarja je 62 tisoč ljudi v Romuniji podpisalo peticijo, naj norveško-romunski družini Bodnariu vrnejo pet otrok, ki ji jih je norveški center za socialno delo odvzel zaradi suma grdega ravnanja z otroki. Proteste so organizirali tako v Romuniji kot na Norveškem, romunski veleposlanik na Norveškem je celo prosil za sestanek z norveškim ministrom za socialne zadeve.

Romunskemu računalniškemu inženirju Mariusu Bodnariuju in njegovi norveški ženi Ruth Johanne so lani novembra odvzeli najprej štiri otroke, nekaj dni pozneje pa še petega, dojenčka. Povod za to je bila pritožba ravnatelja šole, v katero so hodili otroci, češ da jih versko indoktrinirajo in telesno kaznujejo. Telesno kaznovanje otrok je na Norveškem prepovedano z zakonom, starša, ki sta še vedno v preiskavi, pa sta norveškim medijem priznala, da sta otroke občasno disciplinirala s šeškanjem.

Romunsko-norveška družina Bodnariu, preden je posredovala norveška služba za zaščito otrok Foto: Facebook

Otroke, stare od treh mesecev do deset let, so namestili v tri različne rejniške družine, po poročanju BBC pa starša za obisk vseh otrok potujeta tudi do osem ur.

Čehi Norveško obtožili nacizma

Protestniki, ki so se zbrali v podporo družini na Norveškem, so med drugim trdili, da je norveška socialna služba Bernevernet versko in nacionalno diskriminatorna. Ta primer še zdaleč ni edini, da so otroke odvzeli družinam priseljencev.

Diplomatski spor je nastal tudi med Norveško in Češko, ko so otroke odvzeli češki družini, ki živi na Norveškem. Češki predsednik Miloš Zeman je tedaj dejal, da norveški center za zaščito otrok postopa kot nacisti, ker češki materi odvzetih dečkov niso pustili, da bi z njima govorila češko. Ta primer se po navedbah portala Local vleče že od leta 2011, otroka pa sta kljub posredovanju češke vlade še vedno v rejništvu.

Otrok v rejo zaradi izpadlega zoba

Lani so ruskima staršema Nataliji in Sergeju Šianoku odvzeli osemletnega dečka, ko je sošolcem povedal, da mu je mama izdrla zob. Kot se je pozneje izkazalo, je otroku med oblačenjem majice izpadel že tako razmajan mlečni zob, a center za zaščito otrok je trdil, da je mati to storila namerno. Tudi v tem primeru je posredovala ruska vlada, a primer še ni rešen.

Proti ravnanju norveškega centra za zaščito otrok so pretekli konec tedna protestirali tudi v avstralskem mestu Brisbane. Foto: Facebook

Prav tako še ni rešen primer Litvanke Gražine Leščinskiene, ki so ji letos odvzeli sina, ki naj bi, kot navaja dnevnik Daily Mail, v šoli kazal znake spolnega vedenja, med drugim naj bi velikokrat hodil na stranišče in si ovohaval roke. Lani so litovsko-norveški družini odvzeli dva otroka, ker je hčerka v šolo prihajala v prekratki obleki. Otroka so namestili v rejo, a so jih materini litovski sorodniki dobesedno ugrabili in odpeljali v Vilno, kjer so se združili z materjo in očetom.

Prepovedano hranjenje z rokami

Razlogi, ki jih navajajo ob odvzemu otrok priseljenskim družinam, so včasih res nenavadni. Pred dvema letoma so brazilski materi hoteli odvzeti otroka, ker je "nepravilno jedel". Mati se je s hčerko zatekla na brazilsko ambasado v Oslu in z diplomatsko pomočjo odpotovala nazaj v Brazilijo.

Še odmevnejši je bil primer iz leta 2011, ko so indijski družini odvzeli otroka, ker so "ju hranili z roko in ker sta spala v isti postelji kot starši" – kar je v Indiji popolnoma normalno. Leto dni pozneje so otroka vrnili družini, a kot navaja časopis India Times, pod pogojem, da bo zanju skrbel stric v Indiji.

V vsaj dveh primerih so na Norveškem otroka odvzeli zaradi očitkov, da ima mati z njim premalo očesnega stika. Foto: Reuters

Premalo očesnega stika z dojenčkom

Lani so nigerijskemu paru odvzeli dojenčka, ker so trdili, da mati z otrokom ne vzpostavlja čustvene povezave, ker z njim nima dovolj očesnega stika. Podobno se je po poročanju BBC letos zgodilo tudi norveško-kitajskemu paru. Tudi v tem primeru so trdili, da je mati depresivna in da z otrokom nima dovolj očesnega stika, kar so videli na posnetkih, objavljenih na Facebooku. Po pregledu je zdravnik ugotovil, da mati ni depresivna in da se dojenčica normalno razvija, a je ta kljub temu morala ostati v rejništvu.

Vse po zakonu

Norveški center za zaščito otrok trdi, da so vsi postopki v skladu z zakoni. Norveško veleposlaništvo v Bukarešti je recimo v primeru odvzema otrok družini Bodnariu po navedbah publikacije Balkan Insight zapisalo, da "je odvzem otrok nujen in v interesu otroka, le če gre za resno zanemarjanje ali zlorabo otroka ter so uporabljeni že vsi drugi mehanizmi za varovanje otroka".

Toda podatki spletne strani Business Insider kažejo, da so v zadnjih letih priseljenskim družinam res odvzeli več otrok. Leta 2012 so skupno odvzeli 6.737 otrok, od tega priseljenskim družinam 1.049. Dve leti pred tem je bilo takih otrok 744.

Nevladne organizacije na Norveškem zato priseljenskim družinam že delijo brošure z navodili, kako naj ravnajo v primeru stika s centrom za zaščito otrok.