Dogovor Merklove, Hollanda, Porošenka in Putina ostal na papirju?

Ruski predsednik Vladimir Putin je po dolgotrajnih pogovorih v četrtek v Minsku naznanil, da bodo 15. februarja končani spopadi v Ukrajini. A kar je zapisano na papirju, v realnosti za zdaj še ne drži povsem, saj prihaja do manjših kršitev na obeh straneh.

Kdo je napadel koga? Ukrajinska vlada in proruski separatisti so se začeli kmalu po začetku premirja, ki so ga izpogajali štirje voditelji, obtoževati o kršitvah. Separatisti trdijo, da so morali vrniti ogenj po napadih ukrajinskih varnostnih sil in obratno. Od začetka prekinitve ognja sta bila po navedbah lokalnih oblasti ubita dva civilista. Tiskovni predstavnik separatistov Eduard Basurin je dejal, da so ukrajinske sile napadle položaje upornikov pri mestu Debalcevo, uporniki pa so bili prisiljeni odgovoriti.

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je natanko ob polnoči po krajevnem času iz Kijeva po televiziji ukazal svojim silam, da zaustavijo ogenj. Poveljnik ukrajinskih varnostnih sil Valentin Nalivajčenko je manj kot uro zatem poročal, da je z območja pod nadzorom ruskih kozakov odmeval topniški ogenj.

Ruska vojska premierje spoštuje, toda … Predsednik ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Andrej Lisenko je položaj na območju Donecka in Luganska danes ocenil kot stabilen. "Ukrajinska vojska spoštuje premirje, toda v primeru kršitve se bo vojska ustrezno odzvala," je opozoril. Predstavnik obrambnega ministrstva samooklicane republike Doneck Eduard Basurin je prav tako potrdil, da je položaj miren in da se premirje spoštuje.

Krhko zaupanje Čeprav obe strani za zdaj spoštujeta premirje, pa je medsebojno zaupanje zelo krhko. Ukrajinski zunanji minister Pavel Klimkin tako ni izključil možnosti, da bi v primeru, če premirje ne bo spoštovano, uvedli izredne razmere. To možnost je pred tem omenil tudi ukrajinski predsednik Petro Porošenko.

Ameriški državni sekretar John Kerry je medtem po telefonu poklical ruskega kolega Sergeja Lavrova in poudaril, da je mirovni sporazum iz Minska treba uresničevati v polnosti, vključno s premirjem.

Slednje je prva točka mirovnega sporazuma, ki so dosegli v četrtek. Dogovor v 13 točkah sicer med drugim predvideva še umik težkega orožja z območja konflikta, izpustitev zapornikov, umik tujih sil in oborožitve, razorožitev nelegalnih oboroženih skupin, ukinitev ukrajinskih omejitev na separatističnih območjih, izvedbo ustavne reforme do konca letošnjega leta in ukrajinski prevzem izvajanja nadzora nad državno mejo do konca leta ob izpolnjevanju postavljenih pogojev.