Torek,
27. 6. 2023,
17.57

Osveženo pred

1 leto, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,54

Natisni članek

Natisni članek

Republika Srpska Milorad Dodik

Torek, 27. 6. 2023, 17.57

1 leto, 4 mesece

Dodik žaljivo nad albanskega ustavnega sodnika #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,54
Milorad Dodik | Dolgoletni voditelj bosanskih Srbov je albanskega sodnika označil s šovinističnim nazivom za Albance, rekoč, da jim ne more govoriti, kaj lahko in česa ne smejo. | Foto STA

Dolgoletni voditelj bosanskih Srbov je albanskega sodnika označil s šovinističnim nazivom za Albance, rekoč, da jim ne more govoriti, kaj lahko in česa ne smejo.

Foto: STA

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je danes na seji parlamenta, kjer poslanci razpravljajo o zakonu, s katerim želijo omejiti jurisdikcijo ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, Albanca, sicer enega od treh tujih ustavnih sodnikov, označil z žaljivim nazivom, rekoč, da jim kot tak ne more govoriti, kaj lahko in česa ne smejo.

Dodik je na govorniškem odru ostro napadel ustavno sodišče BiH, rekoč, da to sprejema protiustavne odločitve v škodo srbski entiteti Republiki Srbski ter da ga ni treba upoštevati, dokler ne bo sprejet nov zakon, v skladu s katerim v njem ne bo več tujih sodnikov, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Po aktualni ureditvi imajo v skladu z daytonskim mirovnim sporazumom trije konstitutivni narodi v BiH – Srbi, Bošnjaki in Hrvati – po dva sodnika, trije sodniki pa so tujci, ki jih imenuje predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice.

Zaradi upokojitve sta že mesece izpraznjeni mesti enega hrvaškega in enega srbskega sodnika. Parlament Republike Srbske pa je maja od še edinega srbskega sodnika Zlatka Kneževića zahteval, da odstopi. Ta je nato napovedal, da se bo do konca leta predčasno upokojil.

Da bi preprečili blokado dela sodišča in ob oceni, da gre za nevaren politični pritisk na sodnika Kneževića, ki je privedel do največje krize v 28 letih dela sodišča, so ustavni sodniki na izredni seji prejšnji ponedeljek iz pravilnika izbrisali člen, ki je določal, da morajo biti na sejah, na katerih odločajo o ustavnosti zakonov, najmanj en srbski sodnik in trije sodniki iz bošnjaško-hrvaške entitete Federacije BiH. To pomeni, da bo sodišče lahko sprejemalo odločitve, tudi če na plenarni seji ne bo niti enega srbskega sodnika.

Dodik je napovedal že nove korake v smeri izločanja Republike Srbske iz pravosodnih okvirjev BiH. Vsako sodišče, ki bo na ozemlju te entitete poskušalo implementirati odločitve ustavnega sodišča bo razpuščeno, njeni uslužbenci pa odpuščeni, je zagrozil, še navaja Hina. | Foto: Reuters Dodik je napovedal že nove korake v smeri izločanja Republike Srbske iz pravosodnih okvirjev BiH. Vsako sodišče, ki bo na ozemlju te entitete poskušalo implementirati odločitve ustavnega sodišča bo razpuščeno, njeni uslužbenci pa odpuščeni, je zagrozil, še navaja Hina. Foto: Reuters

Ta odločitev je pričakovano povzročila razburjenje v Banjaluki, kjer so v odgovor v skupščino v obravnavo dali predlog zakona, po katerem odločitve ustavnega sodišča ne bi veljale v Republiki Srbski, hkrati pa ta zakon zavezuje oblasti, da pred kazenskim pregonom varujejo tiste, ki bodo zavračali implementacijo sodb.

Dodik je v preteklosti že večkrat izrazil nezadovoljstvo nad prisotnostjo tujih ustavnih sodnikov. Ti so bili po koncu vojne v BiH sicer res predvideni kot začasna rešitev, a so ob nezmožnosti bosansko-hercegovskih politikov za spremembo ureditve postali stalnica. Trenutni trije tuji sodniki so državljani Švice, Nemčije in Albanije.

Dolgoletni voditelj bosanskih Srbov je posebej napadel zadnje omenjenega, ki ga je označil s šovinističnim nazivom za Albance, rekoč, da jim ne more govoriti, kaj lahko in česa ne smejo.

Predsednikove grožnje so nekateri v opoziciji pospremili s posmehom. Vukota Govedarica iz Srbske demokratske stranke je tako izpostavil, da je Dodik podobno govoril že v preteklosti, da pa teh groženj ni nikoli uresničil. Dodal je še, da bo celotna razprava brezpredmetna, če oz. ko bo ustavno sodišče BiH ta zakon razglasilo za protiustavnega.