Tina Vovk

Četrtek,
29. 8. 2013,
15.08

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Azerbajdžan nafta Ilham Alijev

Četrtek, 29. 8. 2013, 15.08

8 let

Diktator, s katerim želi Slovenija sodelovati

Tina Vovk

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Slovenski politiki in gospodarstveniki pogosto hodijo v Azerbajdžan. Najpomembnejši gospodarski akter kavkaške regije velja za državo priložnosti in prihodnosti, ki ji s trdo roko vlada Ilham Alijev.

Z nafto in plinom bogati Azerbajdžan, ki s hitro gospodarsko rastjo postaja središče Kaspijskega bazena, velja za eno od šestih strateških držav, v katerih naj bi Slovenija v prihodnje še okrepila svojo prisotnost. želi diverzificirati svoje gospodarstvo, saj je precej odvisna od izvoza nafte, in v ta namen privabiti tuje investitorje. Kaspijski tiger za svoj tehnološki razvoj potrebuje preboj na trge Evropske unije. Slovenija lahko predstavlja vstopna vrata na trg EU, sodelovanje z Azerbajdžanom pa vstop slovenskih podjetij na 300-milijonski trg nekdanje Sovjetske zveze.

Oblast nasledil od očeta Glavno besedo v državi ima predsednik Ilham Alijev. Leta 1961 rojeni Alijev je leta 1994 postal podpredsednik državnega naftnega podjetja, v naslednjih letih pa je bil izvoljen v parlament, postal predsednik olimpijskega komiteja. Avgusta 2003 je bil izvoljen za premierja. Nekaj mesecev pozneje je njegov oče Heydar, nekdanji komunistični voditelj, ki je Azerbajdžanu z železno pestjo vladal od leta 1993, zaradi zdravstvenih razlogov odstopil z mesta predsednika države in ga prepustil sinu. Istega leta je prepričljivo slavil na volitvah, ki so jih spremljali protesti in obtožbe o volilnih prevarah.

Medtem ko 11 odstotkov Azerbajdžancev živi pod pragom revščine, je Alijevo osebno premoženje ocenjeno na okoli pol milijarde dolarjev. Redno se uvršča na sezname najbolj skorumpiranih politikov zaradi dokazov, da si družina Alijev in z njo tesno povezani ljudje že leta sistematično prilaščajo deleže najbolj donosnih poslov v Azerbajdžanu. Med drugim imajo tajne deleže tudi v podjetjih s sedežem npr. v Panami in na Češkem.

Oktobra po tretji predsedniški mandat Njegova uradna predsedniška plača znaša 230 tisoč dolarjev na leto, a si je zaradi trdnega nadzora nad azerbajdžanskimi naftnimi viri njegova družina nagrmadila veliko bogastvo. Njegov sin je lastnik devetih razkošnih vil v Dubaju v skupni vrednosti 45 milijonov dolarjev, hčerki pa imata še za 30 milijonov dolarjev nepremičnin v Dubaju. V skladu z zakonom uradni predstavniki države ne smejo imeti v lasti zasebnih podjetij, to pa ne velja za njihove otroke ali zakonce. Hči Arzu, televizijska zvezdnica in model, ima za več milijonov dolarjev delnic v različnih podjetjih. Hči Leyla, ki je študirala v Londonu, naj bi imela pod palcem 200 milijonov dolarjev in je solastnica podjetja, ki ima večinski delež v državni letalski industriji, podjetje Azerofone, katerega predsednica je, pa nadzira 24 odstotkov trga mobilnih komunikacij.

Svojo oblast je Alijev zacementiral z referendumom, ki je podprl ukinitev omejitve predsedniškega mandata na dva zaporedna, kar mu omogoča še tretji mandat, za katerega se bo potegoval na oktobrskih volitvah. Tako kot njegov oče se tudi Ilham Alijev ne more pohvaliti z najboljšim spoštovanjem človekovih pravic. Po parlamentarnih volitvah novembra 2005 (vladajoča NAP je osvojila več kot polovico sedežev) je policija z nasiljem pregnala demonstrante, novinarji, blogerji in aktivisti so deležni nenehnega pritiska. Julija letos so trem tujim televizijskim hišam onemogočili poročanje. Zaradi kratenja svobode govora in človekovih pravic so se pred lanskim tekmovanjem Evrovizije v Bakuju vrstili pozivi k bojkotu.