De Gucht o dajatvah za kitajske solarne plošče: To ni protekcionizem

Ukrep začne veljati v četrtek. Prvi mesec, torej do 6. avgusta, bo dajatev 11,8-odstotna, nato pa 47,6-odstotna, je sporočil komisar za trgovino Karel De Gucht. Takšna raven dajatve je po komisarjevih besedah potrebna za odpravo škode, ki jo praksa kitajskih proizvajalcev solarnih plošč povzroča evropski industriji. Po prvotnih načrtih naj bi bila dajatev 47-odstotna.

"To ni protekcionizem," je poudaril De Gucht. Komisija se je za ukrep odločila zaradi dampinga, ker kitajski proizvajalci svoje izdelke v EU-ju prodajajo prepoceni, pod tržno vrednostjo proizvoda oziroma pod proizvodno ceno, ter s tem kršijo evropska pravila in škodijo evropskemu gospodarstvu.

Preiskava se je začela septembra lani Evropska komisija je protidampinško preiskavo uvoza solarnih plošč in njihovih sestavnih delov iz Kitajske sprožila septembra lani, po pritožbi ad hoc združenja več kot 20 evropskih proizvajalcev fotovoltaičnih celic, ki so se poimenovali EU Pro Sun in skupaj predstavljajo več kot četrtino proizvodnje solarnih plošč v EU-ju.

V okviru te preiskave, ki traja 15 mesecev, komisija prve izsledke sporoči v devetih mesecih, v tem primeru je bil torej rok 5. junij. Po tej prvi etapi preiskave se lahko v primeru dovolj trdnih dokazov odloči, da uvede začasne dajatve, običajno za šest mesecev, da nadaljuje preiskavo brez uvedbe začasnih dajatev ali da preiskavo konča.

Končne ukrepe bodo sprejeli v začetku decembra Članice Unije morajo sicer odločitev o končnih ukrepih – uvedbi protidampinških dajatev za pet let – sprejeti v začetku decembra, ko se preiskava konča. Posvetovalno glasovanje članic pretekli teden je pokazalo, da se večina z dajatvami za kitajske proizvajalce ne strinja. Razlog naj bi bila bojazen pred povračilnimi ukrepi Pekinga.

Bruselj pripravljen na nadaljnja pogajanja s Kitajsko Ob oznanilu odločitve je De Gucht poudaril, da je Evropska komisija pripravljena nadaljevati pogajanja s kitajsko stranjo o "prijateljski rešitvi", ki bi omogočila opustitev sankcij. Takšna rešitev mora vključevati opredelitev ustrezne cene in obsega kitajskega izvoza, tako da se odpravi škoda za evropsko industrijo.

De Gucht ni želel ugibati, kako blizu je rešitev, češ da se bo to videlo v prihodnjih dveh mesecih, kolikor je časa za poravnavo. Z uvedbo postopne dajatve je evropska stran po njegovih besedah pokazala, da je pripravljena na kompromis. "Okno priložnosti je odprto, a lahko se tudi zapre. Samodejno se bo zaprlo v 60 dneh," je pojasnil.

EU ProSun: Odločitev je olajšanje V EU ProSunu so se takoj odzvali na odločitev komisije. Uvedba konkretnih ukrepov proti kitajskemu dampingu, ki je terjal na tisoče delovnih mest in zaprtje več kot 60 tovarn v evropski solarni industriji, je "olajšanje", so zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem so pozdravili pogajanja s Kitajsko, ki mora po njihovem mnenju zdaj predlagati, kako bo odpravila damping. Če Peking tega ne bo storil, bo decembra uvedbo petletnih dajatev podprlo veliko več članic Unije, kot jih je pretekli teden podprlo začasne dajatve, menijo v združenju.

Kitajska je ključen trg za evropske izvoznike in druga največja trgovinska partnerica EU-ja. EU pa je za Kitajsko največji izvozni trg. Približno 80 odstotkov kitajskega izvoza konča v članicah Unije. Kitajska je tudi največja svetovna proizvajalka solarnih plošč, s katerimi izkoriščamo sončno energijo. Proizvede približno 65 odstotkov vseh solarnih plošč na svetu. Poleg tega je to za Evropsko komisijo sploh največji trgovinski primer te vrste, saj so Kitajci leta 2011 v EU izvozili za 21 milijard evrov solarnih plošč. Evropa sicer predstavlja okoli tri četrtine globalnega fotovoltaičnega trga.

Težava solarnih plošč kaže na razkol v EU-ju glede odnosov s Kitajsko Težavo prepoceni solarnih plošč iz Kitajske je osvetlil razkol v EU-ju glede odnosov s to azijsko velesilo – tako med članicami in institucijami kot med samimi članicami. V recesiji, ko tako podjetja kot države iščejo vsako priložnost, da napolnijo svoje blagajne, iskanje kompromisov ne bo preprosto.

Solarne plošče so razdelile tudi Slovenijo. Slovenska politika je glasovala proti uvedbi dajatev. To so podprla nekatera slovenska podjetja, ki se zavzemajo za konkurenčno in dostopno sončno energijo. V slovenskem proizvajalcu fotonapetostnih modulov, skupini Bisol Group, pa so bili ogorčeni, češ da gre za "veleizdajo".