Davčne blagajne na Hrvaškem delajo čudeže: izgube postajajo dobički

Ko so na Hrvaškem začeli uvajati davčne blagajne, so gostinci to zamisel pospremili z negodovanjem in protesti. Trdili so, da je njihovo dejavnost hudo prizadela recesija, da ima veliko gostincev že tako ali tako blokirane račune, da so stroški uvedbe davčnih blagajn preveliki in da nimajo vsi objekti tehničnih pogojev za uvedbo blagajn, piše hrvaški časnik Jutarnji list.

Gostinci so pred uvedbo davčnih blagajn bili plat zvona Gostinski ceh je celo črnogledo napovedoval, da bo moralo zaradi davčnih blagajn vrata zapreti od deset do 20 odstotkov gostinskih objektov, kar bo odneslo štiri tisoč delovnih mest.

In kaj se je dejansko zgodilo? Število gostincev se je v prvem letu davčnih blagajn povečalo za 18 odstotkov, skupno število zaposlenih v gostinstvu se je povečalo za točno 4.089 ljudi.

Večji prihodki, več zaposlenih in večje plače V panogi, ki se uradno imenuje priprava in postrežba pijač, torej v gostinskih objektih, ki jih Hrvati pogovorno imenujejo "kafiči", so lani prihodki zrasli kar za 68 odstotkov, število zaposlenih se je povečalo za 32 odstotkov, povprečna neto plača pa za osem odstotkov.

Leta 2013 jim je tudi uspelo preobrniti trend dolgoletnih izgub in poslovno leto končati s kar 27-odstotnim donosom na kapital. Takšna stopnja pomeni, da bodo podjetniki svoje naložbe v povprečju povrnili v manj kot štirih letih.

Hrvaški "čudež": izgube so čez noče postale dobički Skoraj popolnoma enaka je poslovna zgodba v restavracijah. Kljub recesiji so lani v poprečju ustvarili 48-odstotno rast prihodkov, zaposlenost so povečali za 19 odstotkov, povprečno plačo za šest odstotkov.

Podatki finančne agencije kažejo, da se je povprečna neto izguba, ki je znašala 50 tisoč kun na restavracijo (6.500 evrov), stopila in spremenila v 90 tisoč kun (11.700 evrov) dobička na restavracijo. Donos je tolikšen, da se naložba v to dejavnost podjetniku povrne v povprečju v petih letih.

Turistična bera je bila rekordna Kako je nastal preobrat v panogi, kjer je uradna statistika leta beležila samo izgube? Hrvati verjetno leta 2013 v primerjavi s preteklimi leti niso popili več kave in pojedli več pripravljenih jedi. Ne nazadnje je bila Hrvaška lani že v petem letu recesije, Hrvati zategujejo pas povsod, kjer lahko. Poslovnega preobrata se ne da razložiti niti z uspešno turistično sezono, ki je bila lani najuspešnejša do zdaj, saj je Hrvaška v turizmu dosegla sedem milijard evrov prihodkov.

Preobrat je posledica uvedbe davčnih blagajn Toda turisti so lani zapravili le pet odstotkov več denarja kot predlani – za senzacionalno rast prihodkov v gostinstvu pa bi morala biti turistična poraba večja od stopnje rasti prihodkov v gostinstvu.

Če preobrat v gostinstvu ni rezultat povečanja ne domače ne tuje porabe, kaj ga je potem povzročilo? Zelo preprosto, pravijo v Jutarnjem listu, povzročilo ga je uvajanje davčnih blagajn.

Davčne blagajne razkrile utaje davkov … Uvedba davčnih blagajn je tako prvič od hrvaške samostojnosti omogočila, da so v naši južni sosedi dobili vpogled v dejansko poslovanje gostincev. Zdaj vedo, da je hrvaški proračun dolga leta ostal prikrajšan za veliko prihodkov od davka na dodano vrednost in davka na dobiček, ki ga ustvarjajo gostinci.

Proračun je ostal prikrajšan tudi za prihodke od davka na dohodek, zaposleni v gostinskih objektih pa so ostali prikrajšani za več plač, nekateri pa, vsaj tako kaže, tudi za vse pravice, ki jih imajo po zakonu iz delovnega razmerja.

… in zaposlovanje na črno Kako sicer drugače razložiti podatke finančne agencije, da se je kljub recesiji v prvem letu uvedbe davčnih blagajn povečalo število zaposlenih, prav tako so se povečale tudi njihove plače?

Edina verjetna razlaga je, da so gostinci v preteklosti zaradi neizdajanja računov več kot polovico prihodkov ustvarili na črno. To je vključevalo tudi zaposlovanje delavcev na črno, pri prijavljenih delavcih pa tudi izplačilo dela plač na črno.