Čokoladni milijarder bi rad zavladal Ukrajini

Politične spremembe v Ukrajini so močno vznemirile ukrajinske oligarhe, ki so za razliko od svojih ruskih kolegov močno prisotni na politični sceni. Porošenko je najbolj javno in odločno podprl protestnike, ki so zahtevali odhod zdaj nekdanjega predsednika Viktorju Janukoviča. Kaže, da bo milijarder postal Janukovičev naslednik. Dva meseca pred volitvami ima Porošenko po javnomnenjskih raziskavah precejšnjo prednost pred nekdanjo ukrajinsko premierko Julijo Timošenko.

Porošenko v politiki ni novinec. Ta 48-letni oligarh, ki naj bi imel pod palcem 1,4 milijarde evrov in je eden izmed desetih najbogatejših Ukrajincev, velja za enega najbolj vplivnih ljudi v ukrajinski politiki.

S čokolado do milijardnega imperija Sin "rdečega direktorja" je odraščal v osrednji Ukrajini, na univerzi v Kijevu pa študiral ekonomijo in mednarodno pravo. Po diplomi leta 1989 je v državi, kjer je bilo pa razpadu Sovjetske zveze težko dobiti dobro čokolado, obogatel s prodajanjem kakavovih zrn. V 90. letih je prevzel nadzor nad več slaščičarskimi podjetji in jih združil v skupino Roshen, največjega proizvajalca slaščic v Ukrajini ter tako dobil vzdevek kralj čokolade. Njegov poslovni imperij vključuje še več tovarn avtomobilov in avtobusov, ladjedelnico in televizijsko postajo.

Prvič je bil v vrhovno rado izvoljen leta 1998. Najprej je bil član stranke Združena socialdemokratska stranka Ukrajine, ki je bila najbolj lojalna predsedniku Leonidu Kučmi. Leta 2000 je stranko zapustil in ustanovil samostojno levosredinsko frakcijo Solidarnost. Leto pozneje je sodeloval pri ustanovitvi Stranke regij, tudi zveste Kučmi, ki jo je pozneje prevzel Janukovič. Decembra 2001 se je oddaljil od Kučme in se pridružil opozicijskemu bloku Naša Ukrajina Viktorja Juščenka, ki je marca 2002 prejela največ glasov, in Porošenko je ponovno prišel v parlament.

Na bojni nogi s plinsko princeso Med oranžno revolucijo je podprl Juščenka, tedaj zaveznika Timošenkove. Porošenko je veljal za zaupnika Juščenka, ki je boter njegovima hčerkama. Bil je eden najbogatejših ljudi okoli Juščenka in veljal je za glavnega finančnega podpornika oranžne revolucije. Ko je Juščenko leta 2004 slavil na predsedniških volitvah, je Porošenko postal sekretar nacionalnega varnostnega in obrambnega sveta, njegova največja tekmica po oranžni revoluciji Timošenkova pa premierka. Septembra 2005 so med njima izbruhnile javne medsebojne obtožbe o korupciji, ki so vključevale privatizacijo državnih podjetij. Juščenko je odpustil svoj celoten kabinet ministrov, tudi Porošenka in Timošenkovo. Porošenka je Juščenko oktobra 2009 predlagal na mesto zunanjega ministra, ki ga je zasedal do marca 2010.

Oče štirih otrok je večkrat zamenjal politično stran. Leta 2012 je bil gospodarski minister v času vladavine Janukoviča, s katerim sta se razšla julija lani, ko je Rusija prepovedala uvoz izdelkov koncerna Roshen. Zatem se je postavil na stran protestnikov, njegov sin se jim je celo pridružil. Sam je med protestnike v hudem mrazu za dvigovanje morale delil čokolade, ki jih izdeluje njegov koncern (da za svojo družino kupuje njegove čokolade je priznala celo Porošenkova tekmica Timošenkova). Tvegal je svoj celoten imperij in med vsemi oligarhi najbolj odkrito – tudi finančno – podprl protestnike, ki so svoje pritožbe lahko širili tudi prek njegove televizijske postaje Kanal 5.

Podpora protestnikom mu je prinesla tudi vplivne sovražnike. Kremelj je v začetku marca ukazal zaprtje njegove tovarne v mestu Lipetsk na jugu Rusije, med obiskom na Krimu februarja pa je moral bežati pred jezno prorusko množico. "Dobro poznam Putina, imam veliko izkušenj s pogajanji z njim. Je močan in težek pogajalec," Porošenko pravi o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, kljub temu pa je prepričan, da je kompromis mogoč.

Sladke obljube kralja čokolade Večina Ukrajincev je prepričanih, da je zaradi svojega bogastva nepodkupljiv. "Če bom zmagal, bom pošten in prodal koncern Roshen," je zatrdil. Obljubil je še, da bo Ukrajino popeljal proti Evropi, stran od ruskega vpliva. Napovedal je boj korupciji, ki je pomagala državo pripeljati na rob propada in je velika ovira njegovi ambiciji po članstvu v EU. Da bi premagal Timošenkovo, ki je po odstopu boksarskega šampiona Vitalija Klička njegova največja tekmica, naj bi za predsedniško kampanjo porabil najmanj 40 milijonov evrov. 48-letnik ima dovolj denarja, nima pa lastne stranke, kar mu bo zagotovo otežilo sprejemanje zakonov v vrhovni radi.

Če bo zmagal, je pred njim vsekakor težka naloga; vodil bo državo, ki je na robu bankrota, ki jo razjedajo separatistične težnje, nad njo pa je grozeča senca morebitnega ruskega vojaškega posredovanja.