Petek, 29. 10. 2021, 18.44
3 leta
Cilj G20 je 70-odstotna precepljenost sveta do sredine leta 2022
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,63
8
Največja gospodarstva sveta želijo izboljšati usklajevanje v boju proti pandemiji novega koronavirusa in bodo zato oblikovala skupno delovno skupino, so se na današnjem srečanju v Rimu strinjali finančni in zdravstveni ministri skupine G20. Ministri so tudi pritrdili cilju vsaj 70-odstotne precepljenosti svetovne populacije do sredine leta 2022.
Novo telo naj bi okrepilo sodelovanje med ministri G20 za finance in za zdravje ter "izboljšalo dialog in globalno sodelovanje glede pripravljenosti na pandemije", izhaja iz sklepne izjave srečanja, ki jo med drugim navajata nemška in italijanska tiskovna agencija, dpa in Ansa.
Direktorica ECDC: Cepiva so izhod iz pandemije
Direktorica Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) Andrea Ammon je danes med obiskom Latvije izpostavila, da je celovita imunizacija edini način za obvladovanje širjenja novega koronavirusa. "Cepiva so naša vstopnica za izhod iz pandemije," je dejala.
Direktorica ECDC je še dejala, da je prav zaradi zelo nalezljive različice virusa delta, ki prevladuje po celotni Evropski uniji, pomembno, da je proti covidu-19 cepljena večina prebivalstva, ter da so v EU na voljo štiri cepiva, ki so "odobrena, na voljo in učinkovita".
Na vprašanje, kakšen mora biti odstotek cepljenih za dosego čredne imunosti, je Ammonova po srečanju z latvijskim ministrom za zdravje Danielsom Pavlutsom v Rigi dejala, da tega natančno ni mogoče opredeliti. "Vem, da bi vsi želeli vedeti ta podatek, a ni mogoče, da bi navedli dokončno mejno vrednost," je še dejala direktorica ECDC. Dodala je, da bi morali pri rizičnih skupinah stremeti k temu, da bi se čim bolj približali stotim odstotkom.
Podeželski klub bogatih
To so v sporočilu za javnost potrdili tudi na slovenskih ministrstvih za zdravje in finance, kjer so v zvezi s tem še zapisali, da bo skupina predvidoma v začetku prihodnjega leta ministrom poročala o tem, kako lahko sodelovanje finančnega in zdravstvenega področja izboljša pripravljenost in odziv na prihodnje krize.
Na odločitev za ustanovitev nove delovne skupine so se medtem že odzvale razvojne organizacije, med njimi Oxfam, in jo kritizirale, saj da gre za "podeželski klub bogatih", ki da bo oslabil položaj Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), "postavil multilateralizem na hladno" in izključil revnejše države, poroča dpa.
Izboljšanje sodelovanja finančnega in zdravstvenega področja
Boj proti pandemiji bo poleg ukrepanja proti podnebnim spremembam ključna tema vrha G20 v soboto in nedeljo, izhodišča zanj so danes v Rimu usklajevali ministri teh 20 najmočnejših gospodarstev sveta. Finančni ministri, med njimi slovenski Andrej Šircelj, so se sestali v živo, zdravstveni, med katerimi je bil tudi Janez Poklukar, pa po videopovezavi.
Oba slovenska ministra sta na pogovorih sodelovala v vlogi predsedujočega Svetu EU, v svojih nastopih pa sta se med drugim strinjala s potrebo po izboljšanju sodelovanja finančnega in zdravstvenega področja. Poklukar se je poleg tega zavzel za to, da morajo prizadevanja za izboljšanje pripravljenosti in odzivanja na pandemijo temeljiti na osrednji vlogi WHO, in poudaril podporo EU sklenitvi mednarodne pogodbe o pandemijah.
Nizka precepljenost v revnih delih sveta
Glede pandemije je eden od osrednjih izzivov neenaka distribucija cepiv proti covidu-19 v svetu. V revnih državah sveta so polno cepili komajda štiri odstotke prebivalstva, medtem ko je v bogatih državah ta delež več kot 60-odstoten. Nizka precepljenost v revnih delih sveta pomeni grožnjo svetovnemu spopadu s pandemijo.
V zvezi s tem danes dogovorjeni osnutek potrjuje zavezo o doseganju vsaj 70-odstotne precepljenosti v vseh državah sveta do sredine leta 2022 in kratkoročnejši cilj doseganja 40-odstotne precepljenosti do konca tega leta. Zato si bodo države G20 prizadevale za povečanje dobave cepiv in drugih bistvenih medicinskih izdelkov ter odpravo finančnih omejitev.
Potrditev cilja ZN?
Kot piše Ansa, poznavalci ocenjujejo, da je določitev sredine leta 2022 kot ciljnega datuma korak naprej, saj so bili časovni okviri doslej precej bolj nejasni.
Tuje agencije sicer poročajo tudi o sklepih, ki naj bi jih na vrhu potrdili voditelji G20 in zadevajo boj proti podnebnim spremembam. Pričakovano naj bi bili med njimi potrditev cilja ZN o omejevanju globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija in zaveza k takojšnjemu ukrepanju v tej smeri.
Kaj se bodo dogovorili o okolju?
Dokončen dogovor o tem, ali bo v sklepih vrha naveden tudi cilj doseganja ničelnih neto toplogrednih izpustov do leta 2050, medtem še ni dosežen. Za zdaj naj bi letnica ostajala v oklepajih. Kitajska si je na primer zastavila ta cilj doseči do leta 2060, medtem ko se Indija h konkretni letnici še ni pripravljena zavezati.
Na vrhu v Rimu potrjeni sklepi bodo pomenili pomembno pogajalsko izhodišče skupine G20 na težko pričakovani mednarodni podnebni konferenci COP26, ki se začenja v nedeljo v škotskem Glasgowu.
8