Sreda, 15. 6. 2022, 6.10
2 leti, 5 mesecev
Američani: Putin še vedno upa, da mu bo to uspelo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,43
59
Ukrajina je prejela le deset odstotkov orožja, ki ga je obljubil Zahod, pravi namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Ana Maljar.
Danes je 112. dan vojne v Ukrajini. Ukrajinska policija je po besedah člana ukrajinske vlade preprečila teroristični napad na državno vodstvo. Komisija Združenih narodov za Ukrajino je danes potrdila, da je prejela številne navedbe o kršenju človekovih pravic ruskih sil, vendar je dejala, da je še prezgodaj, da bi lahko rekla, ali gre dejansko za vojne zločine, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Uradnik Pentagona Colin Kahl je dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin še vedno upa, da bo zasedel celotno Ukrajino, a dodaja, da Rusija kljub nekaterim taktičnim uspehom verjetno ne bo dosegla svojih ciljev. Medtem se Ukrajinci odločno branijo naprej, a računajo na pomoč Zahoda. "Ne glede na to, kako se Ukrajina trudi, ne glede na to, kako profesionalna je naša vojska, brez pomoči zahodnih partnerjev ne bomo mogli zmagati v tej vojni," je dejala Ana Maljar, namestnica ukrajinskega obrambnega ministra.
21.48 Ukrajinski poveljnik: Čakamo na orožje. V Hersonu bi lahko bili čez 15 minut.
21.41 Ameriški general: Ukrajina je dobila več protitankovskih raket, kot je tankov na svetu
21.21 Moskva obtožila Kijev, da je preprečil evakuacijo iz Severodonecka
20.41 Golob v pogovoru z ukrajinskim premierjem izrazil podporo Ukrajini
20.38 Gradnja silosov za ukrajinsko žito na Poljskem lahko traja štiri mesece
20.19 Ukrajina: Policija preprečila teroristični napad na državni vrh
19.36 Biden v telefonskem pogovoru z Zelenskim napovedal novo milijardo dolarjev pomoči Ukrajini
18.33 Obrambni minister ZDA Austin pozval evropske zaveznike, naj pospešeno oborožujejo Ukrajino
17.33 Nato želi Ukrajini pomagati pri prehodu na sodobne zahodne oborožitvene sisteme
16.43 Ukrajina odgovarja Medvedjevu: "Majhen človek z ogromnimi negotovostmi"
16.08 ZN: Prezgodaj je, da bi potrdili vojne zločine v Ukrajini
16.06 Klub slovenskih podjetnikov za otroke v Ukrajini zbral več kot 100 tisoč evrov
14.55 Xi Jinping se je s Putinom pogovarjal po telefonu
14.51 V Severodonecku ogroženih na tisoče civilistov
11.22 Rusi trdijo, da so uničili skladišče Natovega orožja
10.37 Ukrajinci: V zadnjih 24 urah je bilo ubitih najmanj 250 ruskih vojakov
10.00 ZDA podaljšale izjemo pri sankcijah proti Rusiji za nakup energentov
7.56 Rusija ukrajinske borce v Severodonecku poziva k predaji
6.37 V napadu na ukrajinsko mesto Apostolove štirje mrtvi, eden ranjen
6.24 Ukrajinska vojska je uničila več kot 60 enot ruske opreme
6.18 Pentagon: Putin še vedno upa, da bo zasedel celotno Ukrajino
6.13 Ukrajina: Dobili smo le deset odstotkov orožja, ki ga je obljubil Zahod
21.48 Ukrajinski poveljnik: Čakamo na orožje. V Hersonu smo lahko čez 15 minut.
Ukrajinske sile so v protiofenzivi na jugu države. Cilj je osvoboditi zasedeno mesto Herson in pripadajočo regijo. To strateško pomembno mesto je pod nadzorom ruskih sil, ki so ga zavzele na začetku invazije.
Ukrajinski poveljnik Sergij, katerega enota je med Mikolajevim in Hersonom, pravi: "V Hersonu bi lahko bili čez 15 minut." A ofenziva bo morala počakati, da Ukrajina dobi težko orožje, ki ga potrebuje za napad na dobro postavljene ruske sile.
"Jug je pripravljen, samo čakamo na orožje. Čakamo na ukaz," je dejal ukrajinski poveljnik.
21.41 Ameriški general: Ukrajina je dobila več protitankovskih raket, kot je tankov na svetu
Ameriški general Mark Milley, prvi mož vojske ZDA, je dejal, da bodo raketni izstrelki tipa himars skupaj s strelivom in usposobljenimi ukrajinskimi posadkami do konca tega meseca odleteli v Ukrajino. "To pomeni, da bo v nekaj tednih Ukrajina v boju uporabljala raketno topništvo dolgega dosega, s katerim bodo delali izurjeni vojaki," je dejal Milley.
Večnamenski raketni izstrelki himars lahko izstrelijo natančno vodene rakete na cilje, oddaljene do 70 kilometrov, kar je veliko večji domet kot katerikoli topniški sistem, ki je trenutno na voljo Ukrajini.
Washington je pred tem dejal, da bo poslal izstrelke tipa himars šele po tem, ko bo od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega prejel zagotovila, da jih ne bo uporabil proti ciljem na ruskem ozemlju. Milley je dejal, da so ZDA in zavezniki usposobili 60 ukrajinskih vojakov za obravnavo izstrelkov himars in 420 vojakov za obravnavo havbic tipa M777.
Dodal je še, da je mednarodna skupnost Ukrajini poslala 97 tisoč različnih proti tankovskih sistemov, torej več kot je tankov na celem svetu.
21.21 Moskva obtožila Kijev, da je preprečil evakuacijo iz Severodonecka
Rusija je danes obtožila Ukrajino, da je preprečila evakuacijo civilistov iz tovarne Azot v mestu Severodoneck na vzhodu Ukrajine. "Ruska stran je dala na razpolago humanitarni koridor, a so kijevske oblasti cinično preprečile humanitarno operacijo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zvečer sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
Rusko obrambno ministrstvo je v torek sporočilo, da je danes pripravljeno organizirati evakuacijo iz tovarne Azot, kjer je poleg vojakov ujetih tudi okrog 500 civilistov, v mesto Svatovo v regiji Lugansk, ki je pod nadzorom proruskih separatistov. Rusija je poleg tega ukrajinske borce, ki so se zatekli v tovarno Azot, pozvala k predaji.
Večji del mesta Severodoneck nadzorujejo ruske sile, uničeni so tudi vsi mostovi, ki mesto povezujejo s sosednjim mestom Lisičansk. S tem sta onemogočeni evakuacija ljudi v druge dele Ukrajine in oskrba mesta.
Po podatkih ZN so razmere v mestu vse slabše, primanjkuje pitne vode, prekinjena je oskrba z elektriko, poroča BBC.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek spopad v Severodonecku označil za bitko, ki bo določila potek vojne v naslednjih tednih.
20.41 Golob v pogovoru z ukrajinskim premierjem izrazil podporo Ukrajini
Premier Robert Golob je danes opravil telefonski pogovor z ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom. Govorila sta o razmerah v Ukrajini in prihajajočem zasedanju Evropskega sveta, na katerem bo razprava o Ukrajini ena ključnih tem. Golob je potrdil trdno podporo Ukrajini, njeni suverenosti in prizadevanjem za mir, so sporočili iz njegovega kabineta.
Golob je prav tako izrazil podporo vlade prizadevanjem Ukrajine za dosego statusa kandidatke za članstvo v EU in močno podporo Zahodnemu Balkanu. Šmihal se je zahvalil za odnos Slovenije do ukrajinskih beguncev in zaprosil za pomoč pri razminiranju v Ukrajini, so še sporočili.
Golob mu je obljubil pomoč Slovenije pri razminiranju in odločno obsodil rusko agresijo, ki je, kot je poudaril, v nasprotju z določili ustanovne listine ZN.
"Slovenija dosledno spoštuje temeljna načela mednarodnih odnosov in s tem zavrača vsakršno obliko nasilja. Enotnost EU je ključnega pomena," so še sporočili iz kabineta predsednika vlade.
20.38 Gradnja silosov za ukrajinsko žito na Poljskem lahko traja štiri mesece
Izvedba ameriškega načrta za gradnjo začasnih silosov na poljski meji z Ukrajino, v katerih naj bi shranjevali ukrajinsko žito, da bi ga lažje izvažali skozi poljska pristanišča, bo trajala od tri do štiri mesece, je dejal poljski kmetijski minister Henryk Kowalczyk.
Ukrajina bi običajno izvažala po približno pet milijonov ton žita na mesec, vendar ruska blokada njenih pristanišč preprečuje izvoz po morju, je za poljsko televizijo povedal Kowalczyk.
Uvozna zmogljivost na poljski meji je trenutno omejena na približno 1,5 milijona ton na mesec, vendar bi z izgradnjo silosov postopek potekal nemoteno, je zagotovil. Opozarja pa, da primanjkuje tudi zabojnikov za žito in opreme za ravnanje z njim, poroča britanski BBC.
"Če ne bomo dobavljali žita v severno Afriko, v države Bližnjega vzhoda, bo tam lakota, in val migrantov bo prispel v zahodno Evropo," je opozoril Kowalczyk.
Ameriški predsednik Joe Biden je v torek dejal, da namerava Washington postaviti začasne silose v državah, ki mejijo na Ukrajino, vključno s Poljsko. Potrebni so za skladiščenje na meji, saj je ukrajinska železniška proga širša od železniških omrežij EU in je zato treba žito razložiti na meji, preden ga je mogoče ponovno naložiti na vagone na poti v poljska pristanišča.
20.19 Ukrajina: Policija preprečila teroristični napad na državni vrh
Ukrajinska policija je po besedah člana ukrajinske vlade preprečila teroristični napad na državno vodstvo.
🇺🇦Police prevented terrorist attack on Ukraine’s leadership.
— Euromaidan Press (@EuromaidanPress) June 15, 2022
More information about who was the client & the doer - after the victory, said Deputy Minister of Internal Affairs of Ukrainehttps://t.co/J32fXZqmFs pic.twitter.com/ADvoatvr0s
Jevhen Jenin, namestnik notranjega ministra Ukrajine, je v televizijskem intervjuju dejal, da so "napad preprečili zaradi informacij, ki jih prejemamo iz naših operativnih virov".
Podrobnosti ni razkril, je pa dejal, da bo v vojni proti Rusiji "lahko veliko več podrobnosti o tem povedal po zmagi". Te informacije še niso neodvisno preverjene.
19.36 Biden v telefonskem pogovoru z Zelenskim napovedal novo milijardo dolarjev pomoči Ukrajini
Ameriški predsednik Joe Biden je v telefonskem pogovoru ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu zagotovil nadaljnjo podporo ZDA v obrambi pred rusko agresijo in napovedal sprostitev nove varnostne pomoči v vrednosti milijardo dolarjev. Gre za topništvo in sisteme za obrambo obalnih območij ter sodobne raketne sisteme.
Biden je poleg tega naznanil dodatnih 225 milijonov dolarjev humanitarne pomoči Ukrajini, med drugim za pitno vodo, zdravstveno opremo, hrano, in gotovino za Ukrajince, da lahko kupijo, kar potrebujejo.
"Pogum, odpor in odločnost Ukrajincev še naprej navdihujejo svet in ZDA bodo skupaj z zavezniki ostale neomajne v zavezi za pomoč v boju za svobodo," je sporočil Biden.
18.33 Obrambni minister ZDA Austin pozval evropske zaveznike, naj pospešeno oborožujejo Ukrajino
Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je danes v Bruslju, kjer se udeležuje zasedanja obrambnih ministrov Nata, evropske zaveznice v Natu pozval, naj pospešijo pošiljanje oborožitve Ukrajini za obrambo pred rusko agresijo.
"Okrepiti moramo skupne zaveze za ukrajinsko samoobrambo in še bolj si moramo prizadevati, da Ukrajini zagotovimo obrambo državljanov in ozemlja. Ruski napad na Ukrajino ni nevaren le za Ukrajino, ampak je težava tudi za evropsko varnost, zato se moramo še naprej spoprijemati s tem izzivom," je z ukrajinskim obrambnim ministrom Oleksijem Reznikovim ob strani dejal Austin.
"Ne moremo si privoščiti popuščanja, ker je na kocki preveč. Ukrajina se na bojišču nahaja v ključnem trenutku," je še dejal.
Velika Britanija je napovedala, da bo zelo kmalu Ukrajini dobavila sisteme za izstreljevanje raket, Ukrajinci pa na vzhodu države že obstreljujejo ruske položaje s havbicami francoske izdelave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kljub temu v Kijevu poudarjajo, da ima Rusija na bojišču še vedno veliko prednost v oborožitvi, zato prosijo za hitrejšo pomoč.
Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak je zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju sporočil, da je razmerje v ruski premoči glede orožja deset proti ena. "Branitelji me vsak dan sprašujejo, kdaj lahko pričakujejo orožje," je dejal.
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je priznal, da bo minilo še nekaj časa, preden bo težka oborožitev nameščena, ukrajinske sile pa usposobljene za njeno uporabo. "Ukrajina je v kritičnem položaju in nujno je pospešiti pomoč," je dejal.
Rusija je po uvodnih neuspehih na bojišču odstopila od načrta strmoglavljenja vlade Volodimirja Zelenskega in se zdaj osredotoča na zavzemanje ozemlja na vzhodu Ukrajine. Najhujši boji potekajo v Donbasu, kjer je ključen ruski cilj − zavzetje mesta Severodoneck. Do zdaj naj bi zavzeli okrog 80 odstotkov mesta.
17.33 Nato želi Ukrajini pomagati pri prehodu na sodobne zahodne oborožitvene sisteme
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pred srečanjem obrambnih ministrov članic Nata dejal, da je cilj zavezništva pomagati Ukrajini pri prehodu z vojaške opreme sovjetske izdelave na bolj sodobne zahodne oborožitvene sisteme. Pričakuje, da se bodo o tovrstnem celovitem paketu podpore članice dogovorile na vrhu v Madridu, ki bo konec junija.
Ukrajina je do zdaj uporabljala predvsem vojaško opremo, razvito v času nekdanje Sovjetske zveze. To pa Zahodu otežuje zagotavljanje redne oskrbe z orožjem in strelivom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Priprave na podporo Ukrajini pri prehodu s sovjetske opreme na sodobno opremo po standardih zveze Nato potekajo že dlje časa. K prehodu je namreč Stoltenberg pozval že aprila.
Opozoril je, da bo prehod zahteval veliko izmenjave znanj in izkušenj, prav tako bo to velik izziv za zvezo in njene članice.
Dvodnevno srečanje obrambnih ministrov, ki se začne drevi, predstavlja zadnjo fazo priprav na srečanje voditeljev Nata v Madridu, kjer Ukrajina pričakuje, da se bo Nato zavzel za dodatno pomoč pri obrambi pred rusko agresijo.
16.43 Ukrajina odgovarja Medvedjevu: "Majhen človek z ogromnimi negotovostmi"
Mihajlo Podoljak, svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, se je odzval Putinovemu zavezniku in nekdanjemu ruskemu predsedniku Dmitriju Medvedjevu, ki je danes zapisal: "Vprašanje je, ali bo Ukrajina obstajala čez dve leti?"
Podoljak je Medvedjeva označil za "majhnega človeka z ogromno negotovostmi, ki širijo strup proti Ukrajini".
"To je edini način, da se dokaže," je zapisal Podoljak in dodal: "Ukrajina je bila, je in bo. Vprašanje je, kje bo Medvedjev čez dve leti."
If 🇷🇺 imperialism had a face, it would be #Medvedev. A small man with huge insecurities, who sprinkles poison towards Ukraine or threatens the world as the only way to assert oneself. 🇺🇦 was, is and will be. The question is where would Dmitry Medvedev be in two years.
— Михайло Подоляк (@Podolyak_M) June 15, 2022
16.08 ZN: Prezgodaj je, da bi potrdili vojne zločine v Ukrajini
Komisija Združenih narodov za Ukrajinor je dejala, da je še prezgodaj, da bi lahko rekla, ali gre v resnici za vojne zločine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"V Buči in Irpinu je komisija prejela informacije o pobojih civilistov, uničevanju in ropanju premoženja ter napadih na civilno infrastrukturo, vključno s šolami," je na novinarski konferenci v Kijevu povedal predsednik komisije Erik Mose.
Tudi v regijah Harkov in Sumi je komisija opazila uničeno infrastrukturo v številnih mestih, ki naj bi bila posledica bombardiranja, obstreljevanja ali raketnih napadov na civilne cilje.
Kljub številnim obtožbam o kršenju človekovih pravic je Mose dejal, da ZN trenutno ne morejo podati popolne pravne opredelitve dogodkov, ki so se marca zgodili v bližini Kijeva. Pri tem pa je dodal, da bi lahko dokazi, ki jih je zbrala komisija, če bodo pozneje potrjeni, podprli obtožbe o kršitvah človekovih pravic, vključno z vojnimi zločini in zločini proti človečnosti.
"Eno je biti priča množičnemu uničevanju ali prejeti poročila o namernih pobojih, drugo pa je sprejeti odločitev o odgovornosti s pravno kvalifikacijo teh dejstev," je dejal član komisije Pablo de Greiff.
Neodvisna mednarodna preiskovalna komisija za Ukrajino, ki jo je marca ustanovil Svet ZN za človekove pravice, prav zdaj končuje svojo prvo misijo v Ukrajini, ki se je začela 7. junija. Končala naj bi se v četrtek, komisija pa se bo v Ukrajino znova vrnila že naslednji mesec.
Preiskava ZN je le ena od mednarodnih preiskav morebitnih vojnih zločinov, storjenih v Ukrajini. Trenutno namreč med drugim poteka tudi preiskava, ki jo je sprožilo Mednarodno kazensko sodišče (ICC), katerega tožilec Karim Khan je nedavno obiskal mestne četrti Harkova, ki so bile v obstreljevanju najbolj prizadete.
16.06 Klub slovenskih podjetnikov za otroke v Ukrajini zbral več kot 100 tisoč evrov
Klub slovenskih podjetnikov (SBC) je prek dobrodelne organizacije Rdeča žoga za otroke, ki so žrtve vojne v Ukrajini, do zdaj zbral 101.000 evrov. Še posebej pomembno se jim zdi ponuditi pomoč otrokom v trenutku, ko je vojna v Ukrajini v glavnem že zapustila naslovnice medijev, medtem ko se trpljenje številnih tam nadaljuje, so sporočili.
Pomoč je danes še veliko bolj potrebna kot na začetku vojne, so pri SBC - Klubu slovenskih podjetnikov zapisali v izjavi za javnost.
14.55 Xi Jinping se je s Putinom pogovarjal po telefonu
Kitajski predsednik Xi Jinping se je po telefonu pogovarjal s svojim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Povedal mu je, da bi morale vse strani v sporu delati na "odgovoren način" za rešitev krize, meni CCTV.
Kitajska je pripravljena še naprej podpirati Rusijo pri vprašanjih, ki zadevajo ključne interese in glavna vprašanja, kot sta suverenost in varnost, je po poročanju kitajske državne televizije CCTV, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP, dejal Xi.
Kot je dodal, je Peking pripravljen okrepiti strateško usklajevanje med državama ter komunikacijo in usklajevanje v mednarodnih in regionalnih organizacijah.
Kitajski predsednik je tudi pohvalil "dobro dinamiko razvoja" dvostranskih odnosov od začetka leta v času "globalnih pretresov in sprememb".
Iz Kremlja so po pogovorih sporočili, da sta se Putin in Xi dogovorila za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama, poroča AFP.
"Dogovorila sta se o širitvi sodelovanja na energetskem, finančnem, industrijskem, prometnem in drugih področjih, ob upoštevanju razmer v svetovnem gospodarstvu, ki so postale bolj zapletene zaradi nezakonite politike sankcij Zahoda," so sporočili.
Xi je v svojem pozivu po podatkih CCTV znova po navedbah CCTV znova ponovil pripravljenost Kitajske, da pomaga rešiti razmere. Kitajska je zavrnila obsodbo Rusije zaradi njene invazije na Ukrajino in pozvala k rešitvi s pogajanji.
Po začetku ruske invazije na Ukrajino, je bil to drugi pogovor med voditeljema dveh velesil.
Kitajska, ki je tesna diplomatska in gospodarska partnerica Rusije, ni obsodila ruske invazije v Ukrajini. Omejila se je predvsem na pozive k miroljubnemu reševanju sporov in nudenje humanitarne pomoči. Peking se sicer strinja s stališčem Moskve, da je širitev Nata pripomogla k vojni v Ukrajini.
14.51 Na tisoče civilistov, ujetih v Severodonecku, ogroženih zaradi pomanjkanja elektrike in vode
Na tisoče civilistov je ujetih v ukrajinskem mestu Severodoneck, pitna voda in oskrba z električno energijo pa se slabša. Civilisti se skrivajo v bunkerjih kemične tovarne Azot, je dejal Saviano Abreu, predstavnik urada ZN za humanitarne zadeve.
"Pomanjkanje vode in kanalizacije je velika skrb. To je velika skrb za nas, ker ljudje ne morejo dolgo preživeti brez vode. Tudi živilske in zdravstvene storitve so na nizki ravni," pravi.
11.47 Medvedjev: Kdo pravi, da bo Ukrajina čez dve leti še obstajala?
Nekdanji ruski predsednik, eden od Putinovih najbližjih zaveznikov in namestnik predsednika Varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je v aplikaciji Telegram zapisal, da dvomi, da bo Ukrajina čez dve leti še obstajala, poroča TASS.
"Edino vprašanje je, kdo pravi, da bo Ukrajina čez dve leti še obstajala?" je rekel Medvedjev in dodal, da Američanom ni več mar. "Toliko so vložili v svoj 'protiruski' projekt, da jim vse drugo ne pomeni nič," je še dejal.
Kijev izjavo nekdanjega ruskega predsednika razume kot dokaz, da je uradni vojni cilj Moskve - denacifikacija države - le pretveza, pod katero želi Rusija uničiti ukrajinsko kulturo.
Kremelj pripombe Medvedjeva ni neposredno komentiral. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je na novinarsko vprašanje o tem odvrnil le, da "vemo, da ima Ukrajina velike težave".
Po besedah Peskova Ukrajina še naprej noče "omejiti nacionalističnih entitet" v lastnih vrstah, še navaja dpa.
11.22 Rusi trdijo, da so uničili skladišče Natovega orožja
#BREAKING Russia says destroyed depot of weapons from NATO in western Ukraine pic.twitter.com/ioo2zEldBq
— AFP News Agency (@AFP) June 15, 2022
10.37 Ukrajinci: V zadnjih 24 urah je bilo ubitih najmanj 250 ruskih vojakov
Ukrajina trdi, da je bilo v zadnjih 24 urah v spopadih ubitih najmanj 250 ruskih vojakov. Rusija je do zdaj izgubila skupno 32.750 vojakov.
10.00 ZDA podaljšale izjemo pri sankcijah proti Rusiji za nakup energentov
Ameriško finančno ministrstvo je v torek odločilo, da bo še naprej dopuščalo nakazila Rusiji za nakupe energentov. Ta izjema znotraj finančnih ukrepov proti Rusiji daje evropskim državam čas do 5. decembra, da se pripravijo na dokončno prekinitev dobav ruske nafte, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Trenutna izjema od sankcij, ki so bile sprejete kot odziv na rusko invazijo na Ukrajino, se izteče 24. junija.
Tiskovni predstavnik ameriškega ministrstva za finance je za AFP pojasnil, da novo podaljšanje izjeme evropskim državam omogoča urejen prehod na poti do zmanjšanja odvisnosti od ruskih energentov. ZDA so že pred tem sprejele popoln embargo na uvoz ruske nafte.
Države članice Evropske unije so v začetku junija potrdile šesti sveženj sankcij proti Rusiji, ki vključuje delni embargo na uvoz ruske nafte.
Prehodno obdobje za ustavitev uvoza surove nafte bo trajalo šest mesecev, za naftne derivate pa osem. Za surovo nafto, dobavljeno po naftovodih, velja začasna izjema. Tako lahko države članice, ki so zaradi svoje geografske lege odvisne od ruske nafte, to še naprej dobavljajo po naftovodih.
7.56 Rusija ukrajinske borce v Severodonecku poziva k predaji: "Psihično so na robu"
Rusija je ukrajinske borce, ki so se zatekli v tovarno Azot v mestu Severodoneck, pozvala k predaji, medtem ko krepi prednost v boju za nadzor nad vzhodno Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je spopad v Severodonecku označil za bitko, ki bo "določila potek vojne" v prihodnjih tednih, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Od 8. ure zjutraj po moskovskem času morajo ukrajinski borci nehati nesmiselno upiranje in odložiti orožje," je za rusko tiskovno agencijo Interfax po navedbah Reutersa povedal generalmajor Mihail Mizincev, vodja ruskega centra za upravljanje nacionalne obrambe.
Rusko obrambno ministrstvo je ob tem sporočilo, da je danes pripravljeno organizirati evakuacije iz tovarne Azot, kjer je poleg vojakov ujetih tudi okrog 500 civilistov, v mesto Svatovo v regiji Lugansk, ki je pod nadzorom proruskih separatistov. Temu je pritrdil tudi Mizincev.
Obstreljevanje z dušikom je postalo tako pogosto, da "ljudje ne morejo več ostati v zavetišču, so psihično na robu," je dejal regionalni guverner Luganska Sergij Hajdaj, ena od dveh vzhodnih provinc, ki jih Moskva želi priključiti s pomočjo separatističnih sil.
6.37 V napadu na ukrajinsko mesto Apostolove štirje mrtvi, eden ranjen
V ruskem napadu na Dnepropetrovsko regijo so bili ubiti štirje ljudje, en človek pa je bil ranjen, so potrdili na Telegramu.
Mesto Apostolove, ki je 37 kilometrov južno od Krivega Roga, so Rusi v torek pozno zvečer obstrelili iz ruskega večcevnega raketometa hurricane.
Ranjenega moškega zdravijo v bolnišnici.
6.24 Ukrajinska vojska je uničila več kot 60 enot ruske opreme
Ukrajinsko operativno poveljstvo poroča, da je ukrajinska vojska napadla rusko vojaško opremo v regiji Herson, med katero so bili tri havbice, 19 oklepnih in 33 drugih vozili, ter štiri enote inženirske opreme, piše ukrajinska tiskovna agencija Unian.
Ruske sile so izgubile tudi dve skladišči streliva. Ubitih naj bi bilo najmanj 70 ruskih vojakov.
⚡️Ukraine’s military destroys over 60 units of Russian equipment in the south.
— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) June 15, 2022
Ukraine’s Operational Command “South” reports that the Ukrainian military struck Russian military equipment in Kherson Oblast, including three howitzers, 19 armored vehicles and 33 other vehicles.
6.18 Pentagon: Putin še vedno upa, da bo zasedel celotno Ukrajino
Uradnik Pentagona Colin Kahl je dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin še vedno upa, da bo zasedel celotno Ukrajino.
Kahl je na dogodku, ki ga je organiziral Center za novo ameriško varnost, dejal, da ruski diktator Vladimir Putin še vedno namerava okupirati celotno Ukrajino, vendar meni, da se to verjetno ne bo zgodilo, piše Reuters.
Kljub nekaterim taktičnim uspehom Rusija verjetno ne bo dosegla svojih "velikih ciljev", je sklenil uradnik.
6.13 Ukrajina: Dobili smo le deset odstotkov orožja, ki ga je obljubil Zahod
Ukrajina je prejela le deset odstotkov orožja, ki ga je obljubil Zahod, pravi namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Anna Maljar.
"Ne glede na to, kako se Ukrajina trudi, ne glede na to, kako profesionalna je naša vojska, brez pomoči zahodnih partnerjev ne bomo mogli zmagati v tej vojni," pravi Anna Maljar.
Ukrajina išče "jasen časovni okvir" za tovrstne dobave. "Drago nas stane vsaka zamuda, tvegamo, da bo še več ozemlja padlo v ruske roke," je dodala.
Pred tem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski znova zahteval težko orožje od Zahoda. Kritiziral je "zadržano vedenje" nekaterih evropskih voditeljev, za katere je dejal, da so "znatno upočasnili dobavo orožja".
Zelenski je danskim medijem povedal, da je hitrost, s katero lahko Ukrajina osvobodi ozemlje, "res odvisna od te pomoči in orožja".
"Če dostava orožja ne bo pospešena, bodo ljudje še naprej umirali. Če nam bodo dali orožje, bomo šli naprej," je še povedal Zelenski.
59