Bruselj predlaga sveženj za zmanjšanje deleža slabih posojil

EU je delež slabih posojil od vrhunca krize že zmanjšala za tretjino. Najbolj sveži podatki za tretje četrtletje v lanskem letu kažejo, da je v povprečju v uniji 4,4 odstotka slabih posojil, medtem ko jih je bilo na vrhuncu krize 6,7 odstotka, je v pogovoru s skupino novinarjev v Bruslju pojasnil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, ki je danes predstavil sveženj.

Daleč največji delež slabih posojil ima po najnovejših podatkih za tretje četrtletje v lanskem letu Grčija - 46,7 odstotka. Sledijo Ciper z 32,1 odstotka, Portugalska s 14,6 odstotka, Italija z 12,1 odstotka, Bolgarija z 11,5 odstotka, Irska z 11,2 odstotka ter Hrvaška in Slovenija z 10,8 odstotka.

Slovenija znatno zmanjšala delež slabih posojil

Slovenija je delež slabih posojil znatno zmanjšala - od tretjega četrtletja leta 2016 do enakega obdobja lani s 14,4 odstotka na 10,8 odstotka, je izpostavil Dombrovskis v odgovoru na vprašanje STA, kako komentira položaj v Sloveniji. Posebnih nasvetov za slovenske oblasti ni imel, poudaril je le, da je današnji sveženj pomemben za vse članice unije.

O tem, kako pomembno bo vprašanje slabih posojil pri odločanju komisije o primeru privatizacije NLB, je Dombrovskis povedal le, da teh vprašanj ne želi povezovati. V primeru NLB gre za odločitev o državni pomoči in določenih zavezah, ki jih je treba uresničiti, je poudaril.

Podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis. Foto: STA ,

Komisija predlaga okrepitev varovalnih mehanizmov

Za nadaljnje zmanjševanje deleža slabih posojil in za preprečevanje njihovega morebitnega kopičenja v prihodnosti sicer komisija predlaga okrepitev varovalnih mehanizmov za kritje izgub, in sicer s spremembami uredbe o kapitalskih zahtevah, ki predvidevajo uvedbo minimalnih rezervacij za zaščito pred slabimi posojili ob razlikovanju med zavarovanimi in nezavarovanimi posojili.

Banke morajo že sedaj zagotoviti rezerve za kritje izgub zaradi slabih posojil. Nova pravila, ki se nanašajo na nova posojila, če postanejo nedonosna, pa naj bi v glavnem spodbudila ukrepanje bank. Rezervacije za zavarovana posojila naj bi banke zagotovile v osmih letih, za nezavarovana pa v dveh letih.

Drugi sklop predlaganega ukrepanja naj bi spodbudil razvoj sekundarnih trgov slabih posojil, pri čemer želi komisija nasloviti vprašanje toka informacij med bankami in potencialnimi kupci slabih posojil na sekundarnem trgu. Evropska bančna agencija Eba naj bi opredelila, katere informacije o slabih posojilih je treba zagotoviti.

Poslovanje po vsej EU brez posebnih nacionalnih dovoljenj

Sveženj predlogov vključuje tudi nova pravila o sistemu izdajanja dovoljenj za servisiranje posojil, ki naj bi omogočila poslovanje po vsej EU brez posebnih nacionalnih dovoljenj, ter o informacijskem sistemu o odkupu posojil, ki naj bi zagotovila informacije o tem, kdaj in komu so dodeljena posojila.

Komisija se osredotoča tudi na lajšanje izterjave dolgov oziroma na krepitev nacionalnih okvirov o insolventnosti, vključno s pripravo sistema ocenjevanja učinkovitosti nacionalnih sistemov. Članice z neučinkovitimi sistemi naj bi dobile v sklopu evropskega semestra priporočila za ukrepanje.

Vzpostavili bi radi nacionalne družbe za upravljanje terjatev bank

Prav tako komisija predlaga okvir za vzpostavitev nacionalnih družb za upravljanje terjatev bank oziroma slabih bank, in sicer z opisom načinov, kako lahko država vzpostavi nacionalno slabo banko, če to želi. Dombrovskis ob tem poudarja, da gre seveda za prostovoljno odločitev članice in da komisija zgolj ponuja različne možnosti v premislek.

V komisiji so preučili tudi možnost vzpostavitve evropske slabe banke, ki pa po njihovi oceni trenutno ni izvedljiva. Pregon bi namreč ostal v rokah članic, možnosti za uskladitev nacionalnih sistemov o insolventnosti pa trenutno ne vidijo.

Dombrovskis pričakuje, da bo sveženj olajšal pogajanja o tretjem stebru bančne unije - evropskem sistemu jamstva za bančne vloge. Ta je ključen za dokončanje bančne unije, kar je pogoj za nadaljnje reforme v območju evra.

Razprava Edis je že leta v slepi ulici

Razprava o evropskem sistemu jamstva za bančne vloge, znanega po okrajšavi Edis, je že leta v slepi ulici. V osnovi gre za vprašanje razmerja med zmanjšanjem in delitvijo tveganj v bančnem sektorju, med odgovornostjo in solidarnostjo.

Nemčija, ki kot najmočnejše gospodarstvo v območju evra v takšnih projektih prevzema največjo odgovornost, mu je doslej nasprotovala z argumentom, da je treba najprej zmanjšati tveganja, šele nato jih bo mogoče deliti.

Na vprašanje STA, ali vidi po oblikovanju nemške vlade politično voljo za preboj glede skupnega sistema jamstva za bančne vloge, Dombrovskis odgovarja, da vidi nekaj možnosti za premike.