Četrtek,
11. 7. 2013,
18.41

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Hrvaška Zagreb

Četrtek, 11. 7. 2013, 18.41

8 let, 8 mesecev

Bruselj Hrvaško poziva k uveljavitvi ekonomske cone na morju?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Evropska komisija ocenjuje, da bi vzpostavitev ekonomskih con omogočila bolj učinkovito upravljanje morja. Bruselj je skupaj s Slovenijo hrvaški ekološko-ribolovni coni leta 2008 nasprotoval.

Izključne ekonomske cone v Sredozemlju bi omogočile učinkovitejše upravljanje morja in obale ter pritegnile več naložb, je v Bruslju poudarila evropska komisarka Maria Damanaki ob predstavitvi študije o stroških in koristih morskih pasov v Sredozemlju. Ta študija jasno kaže "občutne koristi", ki jih lahko pridobijo članice s vzpostavitvijo ali razširitvijo izključne ekonomske cone, meni komisarka.

Hrvaška bi z vzpostavitvijo tovrstne cone pridobila 135 milijonov na leto Na treh območjih, obravnavanih v študiji, med katerimi je tudi jadransko-jonski prostor, bi lahko bilo po navedbah komisije za približno 2,7 milijarde evrov koristi na leto. Samo Hrvaška bi z vzpostavitvijo tovrstne cone lahko letno pridobila okoli 135 milijonov evrov, kar je 30 milijonov evrov več, kot trenutno iztrži z izkoriščanjem morja, navajajo hrvaški mediji, ki menijo, da bi največjo izgubo, tudi do 105 milijonov evrov na leto, zaradi vzpostavitve ekonomske cone utrpela Italija.

"Razglasitev in vzpostavitev morskih pasov je suverena pravica vsake obalne države. V to pravico in ta proces nikakor ne želim posegati," je še poudarila Damanakijeva. Skupna odgovornost EU-ja pa je po njenih besedah zagotoviti prave pogoje za razcvet modrega gospodarstva. Študija komisije kaže, da bi bila vzpostavitev morskih pasov v Sredozemlju, vključno z izključnimi ekonomskimi conami, koristna za evropski program Modra rast. Cilj strategije je ustvarjanje trajnostne gospodarske rasti in zaposlovanja v pomorskem gospodarstvu.

Ali si je Evropska komisija premislila? Za zaščitno ekološko-ribolovno cono (ERC) se je oktobra 2003 odločila tudi Hrvaška, a je do januarja 2008 za članice unije ni izvajala. Nato jo je začela izvajati, čemur sta odločno nasprotovali Slovenija in Italija. Tudi EU je ocenil, da je to v nasprotju z zavezami Hrvaške, da cone ne bo enostransko uveljavila. Da ERC ne bi ogrozil njenega napredka na poti v EU, je Hrvaška izvajanje cone nato 15. marca 2008 zamrznila. Hrvaški mediji se zato sprašujejo, zakaj si je Evropska komisija premislila.

Zagotovilo o neizvajanju ERC-ja je bilo za Slovenijo sicer tudi pogoj za privolitev v nadaljevanje hrvaških pristopnih pogajanj. Slovenija je po navedbah tedanjega predsednika vlade Boruta Pahorja z odprtjem poglavja soglašala, ker je dobila zagotovilo, vključeno v skupno evropsko izhodišče vseh 27 članic unije, da Hrvaška ne sme izvajati ekološko-ribolovne cone do razsodbe arbitražnega sodišča, ki bo določilo potek meje in razmejitev morskih pasov v severnem Jadranu.

V tistih pogajalskih izhodiščih EU-ja piše, da EU Hrvaško poziva, naj ne izvaja nobenega vidika ERC-ja, dokler ne bo dosežen skupen dogovor o tem v evropskem duhu, to pa velja tudi za obdobje po uveljavitvi arbitražnega sporazuma in do celovite uveljavitve odločitve arbitražnega sodišča.