Aleš Žužek

Torek,
9. 9. 2014,
15.32

Osveženo pred

1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Rusija Vladimir Putin Agencija za energijo

Torek, 9. 9. 2014, 15.32

1 mesec

Bomo zaradi Putina pozimi zmrzovali?

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Bo ruski predsednik Vladimir Putin v primeru zaostrovanja ukrajinske krize uporabil plinski embargo kot orožje proti Zahodu? In kako hudo bi Slovenijo prizadel morebitni Putinov plinski embargo?

"Zima prihaja" ("Winter is coming") je slogan Hiše Stark v znani knjižni seriji Igra prestolov. Dejansko je pred nami zima, ko za ogrevanje stanovanj potrebujemo tudi zemeljski plin. Toda zdaj se na stari celini pojavlja negotovost, kaj bo, če bo Putin v primeru zaostrovanja razmer uporabil plinski embargo, tj. popolnoma prekinil dobavo plina. Rusija sicer že malce zapira svoje plinske pipice, saj je Poljska že pred dnevi poročala o petini manj ruskega plina, zmanjšanje dobave so v zadnjih dnevih zaznali tudi v Nemčiji.

Evropa odvisna od ruskega plina Največja država na svetu dobavlja okoli četrtino zemeljskega plina, ki ga potrebuje EU. Posamezne evropske države, kot so Finska, Estonija, Litva, Latvija, Ukrajina, Slovaška in Bolgarija, so skoraj stoodstotno odvisne od ruskega plina. Tudi v številnih drugih državah, tudi v Sloveniji, več kot polovico plina uvozijo iz Rusije. Na splošno velja, da čim bližje je država Rusiji, bolj odvisna je od njenega plina. Na stari celini sta veliki dobaviteljici plina še Norveška in Nizozemska.

Nemci so že zaskrbljeni Lani je Rusija v Evropo dobavila 160 milijard kubičnih metrov plina, kar je predstavljalo 30 odstotkov povpraševanja po njem. Največji uvoznik ruskega plina na stari celini je evropska gospodarska lokomotiva Nemčija. Ne preseneča, da so v največjem evropskem gospodarstvu že zaskrbljeni.

Plinski embargo je namreč orožje, ki ga Putin lahko uporabi proti Zahodu, v primeru nadaljnjih sankcij zaradi ruskega vmešavanja v Ukrajino. V primerjavi z letom 2013 mora tako ali tako Evropa letos uvoziti dodatnih 45 milijard kubičnih metrov plina, kar lahko podraži plin.

Izračun nemškega EWI: Sloveniji bi začelo plina primanjkovati po nekaj mesecih Nemški energetski inštitut Energiewirtschaftliche Institut (EWI) iz Kölna je izdelal računalniške simulacije, kaj bi se zgodilo, če bi novembra Rusija prekinila dobavo plina. V primeru, da bi prekinitev dobave plina trajala mesec ali tri mesece, bi Slovenija še imela nemoteno oskrbo s plinom (glej zgornji graf).

Težave bi nastale, če bi embargo trajal vsaj šest mesecev. V tem primeru bi Sloveniji primanjkovalo od deset do 25 odstotkov plina. Podobno bi bilo tudi, če bi embargo trajal devet mesecev.

Še hujše bo, če bo zima huda V Nemčiji, od katere je odvisna gospodarska kondicija celotne celine, vključno slovenska, bi v primeru embarga zaloge plina zadostovale za pet mesecev, pri šestmesečnem embargu pa bo manjkalo že tri milijarde kubičnih metrov plina. Pri devetih mesecih pa že 12 milijard kubičnih metrov plina.

In kaj bi se zgodilo, če bi februarja udarila huda zima? Potem bi plina primanjkovalo v vsej Evropi, pravi EWI. Na Finskem, Poljskem in v Turčiji bi tudi brez hladnega vala po treh mesecih embarga že začelo primanjkovati plina.

Stresni testi v EU S tem, kakšne bi bile posledice popolne prekinitve dobave ruskega plina, pa se ukvarja tudi Bruselj oziroma Evropska komisija. Zanesljivost evropskega plinskega sistema tako preverjajo s stresnimi testi. Namen stresnih testov je ugotoviti odzivnost posameznih držav na motnje ali prekinitve dotoka zemeljskega plina iz Rusije.

Izsledki stresnih testov naj bi bili znani oktobra. Zaradi usklajevanja med posameznimi državami in ugotavljanja medsebojnih vplivov rezultati za Slovenijo še niso znani, pojasnjuje agencija za energijo.

Si Putin sploh lahko privošči plinski embargo? Toda tudi Putin ne more delati, kar hoče, piše nemški tednik Focus. Prekinitev dobave plina bi namreč zelo udarila po ruskem gospodarstvu. Če Gazprom ne bi več dobavljal plina Evropi, bi imel vsak mesec od štiri do 4,5 milijarde evrov manj prihodkov.

Tudi Tine Kračun z ljubljanskega Inštituta za strateške rešitve poudarja, da dokler bodo uporabniki ruskega plina Rusiji ta plin plačevali, ga Rusija ne bo nehala dobavljati, saj je to zanje pomemben vir prihodkov. "Ni v ruskemu interesu, da bi prekinili tok denarja" "Rusija bo sprejemala politične odločitve, ki so v njeno korist. Odločitev, da sami prekinejo tok dobave plina in s tem tudi tok denarja, ni v njihovem interesu, tudi če se zgodi najhujši scenarij. Dobavo plina bi prekinili prej zaradi odločitve EU kot Rusije," še pravi.