Ponedeljek, 4. 1. 2016, 16.18
8 let, 6 mesecev
Bogomil Ferfila: Savdska Arabija izkazuje apetite, da bi postala glavna regionalna velesila
Odnosi med Savdsko Arabijo in Iranom so se v zadnjem času zaostrili. V soboto je Savdska Arabija usmrtila 47 ljudi, obsojenih terorizma, med usmrčenimi je tudi znani šiitski klerik Nimr Al Nimrits. Iran je napovedal, da bo njegova usmrtitev "Savdsko Arabijo drago stala" in da bo vladajoča savdska kraljeva družina zaradi usmrtitve "izbrisana iz zgodovine".
Protesti proti Savdski Arabiji so izbruhnili tudi med šiiti v Iraku in Bahrajnu, v Teheranu so protestniki zažgali savdsko veleposlaništvo. Savdska Arabija in Bahrajn sta prekinila diplomatske odnose z Iranom, Združeni arabski emirati pa so raven odnosov s Teheranom znižali in odpoklicali svojega veleposlanika. Savdska Arabija je napovedala, da bo prekinila zračni promet in trgovanje z Iranom.
Gre predvsem za ideološki, verski in politični spor, gospodarstvo tu ne igra glavne vloge, čeprav tudi tega ne moremo izključiti, meni tudi politolog Bogomil Ferfila, vodja magistrskega študija Ameriške, nemške in svetovne študije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. "Dejstvo je, da je Savdska Arabija glavni promotor sunitskega, Iran pa šiitskega islama, razmerje med njima pa je 90 proti 10. Pod vplivom novega kralja se je vloga Savdske Arabije v regiji zelo spremenila. Postavila se je v prve vrste, kar kaže na njene apetite, da bi postala glavna regionalna velesila."
Ferfila še poudarja, da je Savdska Arabija drugi največji uvoznik orožja na svetu in glede na sredstva, ki jih namenja vojski, četrta država na svetu. "Ko se začnejo varnostna in ideološka 'nabijanja', je ekonomija v ozadju. Gospodarstvo pač potegne najkrajšo," pravi politolog. Meni, da se bodo napetosti med državama nadaljevale, a da iranske grožnje ne pomenijo vojne napovedi.
- Po razmeroma šibkem vladanju savdskega kralja Salmana se bije boj za njegovo nasledstvo, ki že nakazuje veliko ostrejše ukrepe, - Savdska Arabija želi dokazati svojo islamsko pravovernost, - Iranu želi preprečiti rast in posledično njegovo financiranje šiitov tudi v drugih državah.
"To bi lahko vplivalo tudi na cene energentov, ki so zdaj rekordno nizko. Pri takih političnih zapletih se je ponavadi zgodilo, da je cena energentov poskočila. To je pričakovati tudi v tem primeru, čeprav imajo države po drugi strani velike lastne zaloge nafte." Kako bo to vplivalo na realno gospodarstvo, poleg cen nafte in energentov, pa je težko napovedati, pravi Burger, ker ne vemo, kako se bo politična nestabilnost razširila.