Bodo Švedi zahtevali vrnitev Rusije?

Rusija je zaradi krimske krize in kopičenja svoje vojske na meji s sosednjo Ukrajino spet na očeh svetovne javnosti. Morebitna ruska ekspanzija proti zahodu je prestrašila ruske sosede in poenotila Američane in Evropejce.

Veliko Rusov se še ni sprijaznilo z obstojem samostojne Ukrajine Kje so bo ustavil ruski predsednik Vladimir Putin? Bo priključitvi Krima sledila tudi zasedba celotne Ukrajine? Številni Rusi se namreč niso nikoli sprijaznili s samostojno ukrajinsko državo, zanikajo tudi obstoj ukrajinskega naroda.

Tudi Putin je septembra lani na srečanju strokovnjakov za Rusijo z vsega sveta dejal, da so Rusi in Ukrajinci en narod in da Rusi ne bodo nikoli pozabili, da ima zdajšnja ruska državnost svoje korenine v Kijevu.

Putinov pogled ni daleč od odnosa, ki ga je imela do Ukrajine in Ukrajincev carska Rusija: za rusko caristično oblast je bila Ukrajina le Mala Rusija, Ukrajinci pa Malorusi. Rusi so se imeli za Velikoruse, svojo deželo pa za Veliko Rusijo. V času carske Rusije je bila ukrajinščina prepovedana, najprej v cerkvah in nato v šolah.

Rusija se je včasih imenovala Moskovija Ukrajinci se seveda niso imeli za Maloruse, prav tako svojih severovzhodnih sosedov niso imeli za Velikoruse. Za Ukrajince (ki so včasih sami sebe imenovali Rusini oziroma latinizirano Rutenci) so bili Rusi vedno le Moskali, Moskovčani.

Velika vojvodina oziroma Velika kneževina Moskva, jedro današnje Rusije, se je namreč šele v 16. stoletju oklicala za Rusijo oziroma Rusko carstvo. Še dolga časa je bilo Rusko carstvo na Zahodu znano kot Moskovija (lat. Moscovia), prebivalci dežele pa kot Moskoviti.

Toda niti zdajšnji Ukrajinci niti zdajšnji Rusi niso prvotni Rusi. Izvirni Rusi so bili namreč Švedi, večinoma z obalnega območja severno od današnjega Stockholma, ki se imenuje Roslagen. Finci in Estonci Švede še zdaj imenujejo Ruotsi ali Rootsi.

Skandinavci osvojijo Deželo gradov Švedi so se na območje na severu današnje Rusije začeli priseljevati že v 8. stoletju (v istem obdobju so njihovi skandinavski sosedi Norvežani in Danci pod imenom Vikingi začeli ropati in osvajati dežele na zahodu stare celine, pozneje so naselili Islandijo in Grenlandijo ter odkrili Ameriko).

Švedski Vikingi, ki so bili poleg imena Rusi znani tudi pod imenom Varjagi, pa so zagospodarili vzhodnoslovanskim in ugrofinskim ljudstvom na ozemlju današnje severne Rusije.

To ozemlje so sami imenovali Gardariki, Dežela gradov. Verjetno pa se tudi imena Velika Švedska in Hladna Švedska, ki jih zasledimo v nekaterih starih skandinavskih sagah, nanašajo na ozemlje današnje Rusije.

Švedski Viking Rurik ustanovi rusko državo Kot piše Nestorjeva kronika, ki je bila dokončana v 12. stoletju, za utemeljitelja zgodnjesrednjeveške ruske države velja Rurik (skandinavsko Rørik, kar pomeni Slavni vladar), ki je leta 862 s svojimi vojščaki zagospodaril Slovanom in Ugrofincem na severu današnje Rusije.

Prestolnica Rurikove države je bil Novgorod (skandinavsko Holmgard). Skandinavski Rusi so potem svojo oblast širili tudi proti jugu. Rurikov svak Helgi (poslovanjeno Oleg), ki je bil varuh Rurikovega sina Ingvarja (poslovanjeno Igor), je po kroniki leta 882 zasedel Kijev in tja prestavil prestolnico države.

V Kijevu sta prej nad tamkajšnjimi Slovani vladala Rurikova vojvoda Askold in Dir (Haskuldr in Dyri v stari skandinavščini). Olegovo državo so zgodovinarji v 19. stoletju po njeni prestolnici poimenovali Kijevska Rusija.

Rusi se postopoma zlijejo s Slovani Skandinavski Rusi so se v 10. stoletju pokristjanili (sprejeli so krščanstvo iz Bizanca, zato so postali ortodoksni oziroma pravoslavni kristjani) in se postopoma zlili z vzhodnoslovanskimi staroselci. Na delno skandinavske korenine današnjih vzhodnoslovanskih narodov nas še vedno opozarjajo imena, kot so Igor (Ingvar), Oleg (Helgi) ali Olga (Helga).

Kijevska Rusija je nato dejansko postala ohlapna zveza več majhnih kneževin, v katerih so vladali Rurikovi potomci. Eden izmed njih, knez Andrej Bogoljubski, vladar kneževine Vladimir-Suzdal, predhodnice Velike kneževine Moskve, je tako leta 1169 oplenil mesto Kijev, pobil meščane in se nazaj na sever vrnil z naropanimi cerkvenimi umetninami.

Kijevsko državo uničijo Mongoli V 13. stoletju so Kijevsko Rusijo dokončno uničili Mongoli in njihovi zavezniki Tatari. To so izkoristili tedaj še poganski Litovci, ki so zasedli ozemlje današnje Belorusije in večino ozemlja današnje Ukrajine. Velika vojvodina Litva se je nato v 16. stoletju združila s Kraljevino Poljsko.

Ozemlje današnje severne in osrednje Rusije pa je prišlo pod nadoblast Mongolov oziroma Tatarov. Velika kneževina Moskva je bila vazal tatarsko-mongolske države Zlata horda vse do leta 1480.

Moskovski veliki knez Ivan III. se je leta 1503 oklical za carja in se razglasil za vladarja vseh Rusov, njegov sin Ivan IV., bolj znan kot Ivan Grozni, pa je leta 1547 razglasil Veliko kneževino Moskvo za Rusko carstvo. S tem je utemeljil današnjo Rusijo.

Sprememba pomena etnične oznake Rus skozi zgodovino Ime Rusi oziroma Rusija je torej skozi zgodovino spreminjalo svojo vsebino. Najprej so bili Rusi le skandinavski vojščaki, ki so zagospodarili Vzhodnim Slovanom. Ime Rusi se je potem razširilo na vsa pravoslavna vzhodnoslovanska ljudstva, ki so živela v okviru srednjeveške Kijevske države, od 16. stoletja naprej pa se ime Rusi navezuje le na današnje Ruse, nekdanje Moskovite.