Petek, 28. 3. 2014, 16.23
2 leti, 1 mesec
Bodo Švedi zahtevali vrnitev Rusije?
Rusija je zaradi krimske krize in kopičenja svoje vojske na meji s sosednjo Ukrajino spet na očeh svetovne javnosti. Morebitna ruska ekspanzija proti zahodu je prestrašila ruske sosede in poenotila Američane in Evropejce.
Tudi Putin je septembra lani na srečanju strokovnjakov za Rusijo z vsega sveta dejal, da so Rusi in Ukrajinci en narod in da Rusi ne bodo nikoli pozabili, da ima zdajšnja ruska državnost svoje korenine v Kijevu.
Putinov pogled ni daleč od odnosa, ki ga je imela do Ukrajine in Ukrajincev carska Rusija: za rusko caristično oblast je bila Ukrajina le Mala Rusija, Ukrajinci pa Malorusi. Rusi so se imeli za Velikoruse, svojo deželo pa za Veliko Rusijo. V času carske Rusije je bila ukrajinščina prepovedana, najprej v cerkvah in nato v šolah.
Velika vojvodina oziroma Velika kneževina Moskva, jedro današnje Rusije, se je namreč šele v 16. stoletju oklicala za Rusijo oziroma Rusko carstvo. Še dolga časa je bilo Rusko carstvo na Zahodu znano kot Moskovija (lat. Moscovia), prebivalci dežele pa kot Moskoviti.
Toda niti zdajšnji Ukrajinci niti zdajšnji Rusi niso prvotni Rusi. Izvirni Rusi so bili namreč Švedi, večinoma z obalnega območja severno od današnjega Stockholma, ki se imenuje Roslagen. Finci in Estonci Švede še zdaj imenujejo Ruotsi ali Rootsi.
Švedski Vikingi, ki so bili poleg imena Rusi znani tudi pod imenom Varjagi, pa so zagospodarili vzhodnoslovanskim in ugrofinskim ljudstvom na ozemlju današnje severne Rusije.
To ozemlje so sami imenovali Gardariki, Dežela gradov. Verjetno pa se tudi imena Velika Švedska in Hladna Švedska, ki jih zasledimo v nekaterih starih skandinavskih sagah, nanašajo na ozemlje današnje Rusije.
Prestolnica Rurikove države je bil Novgorod (skandinavsko Holmgard). Skandinavski Rusi so potem svojo oblast širili tudi proti jugu. Rurikov svak Helgi (poslovanjeno Oleg), ki je bil varuh Rurikovega sina Ingvarja (poslovanjeno Igor), je po kroniki leta 882 zasedel Kijev in tja prestavil prestolnico države.
V Kijevu sta prej nad tamkajšnjimi Slovani vladala Rurikova vojvoda Askold in Dir (Haskuldr in Dyri v stari skandinavščini). Olegovo državo so zgodovinarji v 19. stoletju po njeni prestolnici poimenovali Kijevska Rusija.
Kijevska Rusija je nato dejansko postala ohlapna zveza več majhnih kneževin, v katerih so vladali Rurikovi potomci. Eden izmed njih, knez Andrej Bogoljubski, vladar kneževine Vladimir-Suzdal, predhodnice Velike kneževine Moskve, je tako leta 1169 oplenil mesto Kijev, pobil meščane in se nazaj na sever vrnil z naropanimi cerkvenimi umetninami.
Ozemlje današnje severne in osrednje Rusije pa je prišlo pod nadoblast Mongolov oziroma Tatarov. Velika kneževina Moskva je bila vazal tatarsko-mongolske države Zlata horda vse do leta 1480.
Moskovski veliki knez Ivan III. se je leta 1503 oklical za carja in se razglasil za vladarja vseh Rusov, njegov sin Ivan IV., bolj znan kot Ivan Grozni, pa je leta 1547 razglasil Veliko kneževino Moskvo za Rusko carstvo. S tem je utemeljil današnjo Rusijo.