Bo morala Grčija tudi vprašanje rasizma rešiti s pomočjo "matere Evrope"?

Grčija, ki se že več let ubada z eno najhujših recesij Evrope zadnjih desetletij, se je počasi začela ukvarjati tudi s politično-pravno rešitvijo vprašanja vse bolj prisotnega rasizma in ksenofobije. Ob tem velja omeniti, da ima Grčija največje število ilegalnih tujcev od vseh članic Evropske unije.

"Gre zgolj za poskus diskreditacije Grčije pred mednarodno javnostjo" Če bi šlo zgolj za odločitev Antonisa Roupakiotisa, ministra za pravosodje, bi v državi strožjo zakonodajo glede rasističnih izjav, simpatiziranja z nacizmom in zanikanja holokavsta že sprejeli. So bili pa parlamentarci leve politične opcije pred nekaj dnevi precej presenečeni, ko jih je konservativni premier Antonis Samaras kljub velikemu porastu rasizma obvestil, da trenutna zakonska ureditev zadošča.

Tiskovna predstavnica Samarasove demokratske stranke je zavrnila pomisleke glede premierjeve zavrnitve sprejetja strožje zakonodaje. "Naša ustava in trenutni zakoni so več kot učinkoviti za spopadanje z vprašanji nestrpnosti. Konec koncev pa to ni največja težava Grčije, ki se spopada s sedemletno recesijo," je poudarila.

Predstavnica zavrača tudi številne očitke o velikih težavah zaradi rasističnih napadov v državi. "Ali želite reči, da se storilcem ne sodi? Zakoni so ustrezni in se izvajajo, vsak, ki trdi drugače, želi zgolj diskreditirati Grčijo pred mednarodno javnostjo," je še dejala.

Bo za spremembe spet potreben zunanji pritisk? S takšnimi pojasnili niso zadovoljni v dveh manjših koalicijskih partnericah, socialistični stranki Pasok in Demokratični levici, kjer vztrajajo pri ostrejšem pristopu zakonske rešitve omenjenih perečih težav. Predstavnica Demokratične levice Maria Giannakaki je mnenja, da bo treba, če se ne bo nič premaknilo na bolje, na pomoč priklicati tujino.

Nekateri poznavalci razmer menijo, da bo očitno tudi v tem primeru, podobno kot pri reševanju gospodarskega položaja, Grčija potrebovala zunanji pritisk.