"Bilal Bosnić je tudi v Sloveniji edina vahabitska avtoriteta"

Dubravko Čampara, bosanski tožilec posebnega oddelka za organiziran kriminal in korupcijo, pred sarajevskim sodiščem zastopa obtožnico proti vahabitskemu pridigarju Huseinu Bosniću – Bilalu. Obtožnica Bosniću očita, da je borce spodbujal k odhodu na bojišča v Sirijo in Irak. S Čamparo smo se pogovarjali v ponedeljek, dan, preden je Bosnić prvič stopil pred sodišče.

Bosanski tožilec Dubravko Čampara že desetletje spremlja dejavnosti posameznikov, ki so povezani s terorističnimi organizacijami v tujini. Bosanske oblasti so bile med prvimi, ki so prepoznale fenomen odhoda ljudi na tuja bojišča. Ugotovile so, da je v Sirijo odšlo okoli 150 državljanov BiH, pravi tožilec.

Je pa Čampara kljub tej številki prepričan, da je terorističnih dejavnosti na območju BiH precej manj kot denimo v Franciji ali drugje po Evropi. Tožilec večjo težavo vidi v umiranju mladih, ki odhajajo na bližnjevzhodna bojišča. "Manjka nam 30 mladih ljudi. Njihovi starši pravijo, da njih Sirija ne zanima, da je Bosnić tisti, ki je te mlade ljudi prepričal, da so dali svoja življenja," pravi.

Kaj lahko pričakujemo, da se bo zgodilo na sodišču? Kar imamo, smo zapisali v obtožnico. Sodišče je to obtožnico sprejelo, tako da posebnih težav ne vidim. Pričakujem, da bo po izvedenem postopku dokazano, da je Bilal Bosnić storil kazniva dejanja, ki mu jih očitamo.

Huseinu Bosniću očitate javno spodbujanje terorističnih dejavnosti. Mislim, da se je prvič v jugovzhodni Evropi zgodilo, da smo vložili obtožnico za tovrstno kaznivo dejanje. Ko govorim o Evropi, mislim na vse države od Nemčije navzdol, razen državo, ki imajo anglosaksonsko pravo, kot je na primer Velika Britanija. To kaznivo dejanje se zelo prepleta s človekovimi pravicami, s svobodo govora. Bosnićev zagovor namreč temelji na svobodi govora, na tem, da ima pravico razlagati koran.

Obtožnica se opira prav na vsebino njegovih govorov. Drži. Celotna obtožnica temelji na tem, kar je govoril Bosnić. V zakonodaji BiH je kaznivo dejanje, ki določa, da se tisti, ki javno spodbuja k terorizmu, organizira teroristične skupine ali postane del te skupine, kaznuje z zaporno kaznijo. Zatrjujemo, da Bosnić s svojimi govori javno spodbuja druge k odhajanju v Sirijo ali Irak in vključevanju v skrajne skupine.

Tožilstvo je najelo tudi posebnega izvedenca glede Bosnićevih govorov. Tako je. Zaradi njegovih govorov je pet ljudi odšlo na bojišča in tam umrlo. Starši trdijo, da so se njihovi otroci radikalizirali na podlagi poslušanja Bosnićevih govorov in predavanj. Menimo torej, da nam bo uspelo dokazati, da je on storil ta kazniva dejanja. Stališče evropskega sodišča glede svobode govora je naslednje: pri kaznivem dejanju spodbujanja terorizma gre za nenehno hojo povsem po robu, saj gre za vprašanje človekovih pravic. Zadnjo besedo ima sodišče, bomo videli. Težava je, da pravne prakse na tem področju ni. A navsezadnje je treba enkrat poskusiti.

Na tem primeru delate približno leto dni, a Bosnića poznate že skoraj desetletje. Bosnić je edina verska avtoriteta, ki je ostala v tej vahabitski skupnosti v BiH, potem ko je BiH zapustil Nusret Imamović. Ne le v BiH, temveč na območju celotne nekdanje Jugoslavije, vključno z Albanijo, Avstrijo, Italijo in drugim zahodnimi državami, tudi Slovenijo.

Pravite, da ste bili med prvimi, ki ste ugotovili, da ljudje iz BiH odhajajo na tuja bojišča. Kako ste se dokopali do tega spoznanja? Kako ste tem ljudem prišli na sled? Res je, bili smo eni izmed prvih, ki smo prepoznali fenomen odhoda ljudi na bojišča v tujino in začeli to spremljati. Ugotovili smo, da je v Sirijo odšlo okoli 150 oseb. Operativno smo identificirali, kdo so ti ljudje. Od 150 oseb se jih je v BiH vrnilo okoli 30. Potem je nastala težava, ko so se ti ljudje začeli vračati. Po zakonu jim nič ne moremo, vsak dan pa lahko vidimo, kaj počnejo teroristične organizacije. Začeli smo se spraševati, kaj ti ljudje delajo v BiH, zakaj so se vrnili, ali kaj načrtujejo, bodo nam kaj storili, ali komunicirajo z drugimi teroristi. Slovenija je pet ur stran, Dunaj osem. Za primerjavo, takšnih skrajnih islamistov je v Veliki Britaniji 2500, v Franciji dva tisoč. Čeprav proti povratnikom ne morete napisati obtožnice, ste za Bosnićevo in ravnanje nekaterih drugih našli podlago v zakonu. V kazenskem zakoniku smo našli člen, ki inkriminira kaznivo dejanje organiziranja teroristične skupine. Ta člen nam daje podlago tudi za obtožbo zoper tistega, ki postane del takšne skupine. Začeli smo zbirati dokaze in ko smo jih imeli dovolj, smo izvedli hišne preiskave. No, med drugim smo aretirali tudi Bosnića. Najprej smo aretirali 15 oseb, nato še 15, saj fizično nismo zmogli narediti vsega naenkrat. Na žalost sem edini tožilec v BiH, ki se ukvarjam s terorizmom. Ne vem, zakaj je tako, ampak tako je.

Bosnića kazensko preganjate posebej. Iz te skupine obtoženih ste ga izvzeli. On je edini, ki nastopa kot avtoriteta, ki spodbuja naše državljane, da odhajajo na ta bojišča. Mi preiskavo nadaljujemo. Na bojiščih v tujini je še vedno okoli sto ljudi, 27 jih je po zadnjih informacijah umrlo, vrnilo pa se jih je nekaj več kot 30.

Kaj zdaj počnejo ljudje, ki so se vrnili v državo? Nič, mi smo za vse predlagali hišni pripor in vodimo preiskavo, da jih bomo lahko obtožili. Imamo pa problem, in sicer mi njih ne bomo obtožili, dokler ne bomo imeli možnosti sojenja. Tega namreč kot edini tožilec fizično ne zmorem. Trenutno imam osem sojenj za terorizem. Novi zakon iz junija 2014 govori o tem, da je lahko tisti, ki sodeluje na tujih bojiščih, kaznovan z najmanj petimi leti zapora, grozi pa mu do 20 let zaporne kazni.

V Sloveniji je pred časom v javnost prišla informacija, da so se na tuja bojišča na Bližnjem vzhodu podali trije slovenski državljani. Kako močno so prebivalci z območja Slovenije vpeti v kazniva dejanja oziroma z odhodi na bojišča v tujino? Razpolagamo z dvema imenoma, oba sta konvertita, torej sta prevzela islamsko vero. Imamo operativne informacije, da sta se srečala z Bosnićem, bila sta v Veliki Kladuši. Tega ne zanika niti sam Bosnić. Potem sta odšla v Istanbul, kjer sta dobila navodila, kako bosta odšla v Sirijo.

Evropejci na bojišča odhajajo prav po poti, ki jo omenjate, prek Istanbula. A vi pravite, da ti ljudje potrebujejo tudi nekoga od znotraj, ki potrdi, da je človek primeren. Čisto na začetku dogajanja v Siriji je ves svet zamudil približno leto in pol. Takrat je Zahod mislil, da se tam dogaja borba proti režimu. Sprva so ljudje sami odhajali na ta bojišča. Potem pa so nastale različne organizacije in odhodi so postali organizirani. Če "štartate" z evropskega območja, se v glavnem potuje iz Turčije. Iz Istanbula morate priti do Gaziantepa, mesta na jugovzhodu Turčije, ki je blizu turško-sirske meje. Tam imate na voljo kup različnih lokalnih oseb, ki vas nelegalno spravijo v Sirijo. Borce tam pričakajo, vedno pa mora zanje nekdo jamčiti. Da si pravi človek, da si na pravi poti … Državljane BiH čaka in sprejema Bajro Ihanović.

On je bil že obsojen zaradi terorizma? Obsojen je bil leta 2004, kazen, mislim, da tri leta zapora, pa je že prestal. Takoj, ko se je začel konflikt v Siriji, je odšel tja. Tam je bil nekajkrat ranjen. On je torej ta, ki daje zagotovilo na Bosance.

Kakšen pa je Bilal? On je zelo izobražen, teolog, ima štiri žene, 16 otrok. Predvsem pa je manipulator, ki ljudem jemlje denar, si gradi hišo. V vsem tem uživa. Kazniva dejanja zanika s standardno zgodbo: "Vi sodite koranu."