Berlusconi močnejši od Kristusa

To je objavil glavni italijanski katoliški tiskani medij Famiglia Cristiana in vzbudil precej pozornosti. Na Apeninskem polotoku je ena glavnih novic to, da se je papež Frančišek sestal s preiskovalno komisijo, ki opravlja revizijo Inštituta za nabožna dela (IOR), kot se uradno imenuje razvpita vatikanska banka.

Sestanek za zaprtimi vrati Podrobnosti niso znane, razen tega, da je bil na sestanku tudi predsednik IOR-ja Ernst von Freyberg, ki je na to funkcijo prišel tik pred nastopom papeža Frančiška. Ker podrobnosti sestanka (še) niso znane, pa mediji precej pozornosti namenjajo tudi zadnjemu uvodniku tednika Famiglia Cristiana. V Italiji, kjer krščanski demokrati že dolgo nimajo več ene močne stranke, so demokrščanski politiki v različnih strankah. Nanje se obrača vplivni milanski tednik, ki ima skoraj polmilijonsko naklado.

Sredozemlje, grobnica civilizacije "Sramotni molk katoličanov politikov," se glasi naslov članka direktorja tednika, duhovnika Antonia Sciortina. Senatorja Cicchitta, ki je rekel, da je vesel, ko se ladja z begunci na morju potopi, je uvodničar imenoval "trobentač berlusconijanskih idej". Sredozemsko morje, ki ga kot v antičnih, nato pa tudi v (pred)fašističnih časih pikro imenuje Mare nostrum (naše morje), je bilo nekoč zibelka vseh treh monoteističnih religij, danes pa se je spremenilo v grobnico naše civilizacije, pokopališče pod milim nebom.

Napačna stran morja Edina napaka beguncev je, da so se rodili na "napačni strani Sredozemskega morja", ugotavlja Sciortino. Poimensko imenuje tudi katoličane v desno usmerjeni stranki PDL pod vodstvom "voditelja botra" Silvia Berlusconija in pravi, da je njihov molk ob napadih razlog za skrb. Trdi, da je očitno strankarska disciplina močnejša od evangelija, v katerem Kristus naroča ljubezen do revnih in obrobnih.

Mu bo uspelo? Provokativna in pomenljiva je tudi današnja naslovnica rimskega levosredinskega tednika L'Espresso s podobo papeža med množico in vprašanjem: "Mu bo uspelo?" Vatikanist Sandro Magister piše: "Papež, kot ga še nismo nikoli videli. Simbolično potovanje na Lampeduso. Velika priljubljenost. Reforma kurije. Preračunljiva tišina na področju etičnih vprašanj. Pa tudi prva napaka z imenovanjem v IOR. Frančiškovi izzivi za spremembe v Cerkvi se srečujejo z ovirami in sovražniki. Tudi v Vatikanu." V dolgi analizi papeževe politike, ki napoveduje spremembe, Magister navaja, da je bilo papeževo imenovanje prelata za IOR napaka. To je papež opazil zelo hitro, a prepozno.

Škandalozno ravnanje in rožnata moč Prelat Battista Ricca naj bi bil namreč kot diplomat na nunciaturi v Urugvaju odstavljen zaradi "škandaloznega ravnanja" (2001). Kaj naj bi španska fraza "conducta escandalosa" natančno pomenila, ni jasno. Omenja se le še ena besedna zveza z nejasnim pomenom, tokrat v angleščini: "pink power" (rožnata moč).