Barack Obama: Rasistična zgodovina našega naroda na nas še vedno meče dolge sence

Obama je včeraj mlade v ZDA pozval, naj ohranijo duh boja za človekove pravice.

Rasistična zgodovina ZDA še vedno meče sence Kot je pred več kot deset tisoč ljudmi, zbranimi na mostu Edmund Pettus v Selmi, še dejal Obama, pohod še ni končan, saj bo "treba prečkati nove mostove". Hkrati je dal jasno vedeti, da je boj za svobodo in človekove pravice koristen, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ameriški predsednik se je v govoru dotaknil tudi najnovejših primerov prekomerne uporabe sile ter drugih oblik diskriminacije belopoltih policistov nad temnopoltimi. "Rasistična zgodovina našega naroda še vedno meče dolge sence na nas," je še dejal prvi temnopolti ameriški predsednik. Hkrati je Obama izpostavil pogum in domoljubje tistih, ki so se pred petimi desetletji odpravili na pohod.

Pohod pred 50 leti je bil krvavo zatrt Policija v Selmi je 7. marca 1965 razbila načrtovani pohod za volilne pravice temnopoltih od Selme do 86 kilometrov oddaljenega Montgomeryja. Okoli 600 mirnih pohodnikov so napadli z orožjem, gumijevkami, solzivcem in psi. Nasilje v Selmi, ki se ga je prijelo ime krvava nedelja, so ves čas snemale kamere, po ZDA pa je vzbudilo veliko ogorčenje.

Borec za državljanske pravice Martin Luther King mlajši je 21. marca istega leta organiziral nov, uspešnejši pohod, tokrat pod zaščito nacionalne garde in agentov FBI, ki se ga je udeležilo 25 tisoč ljudi. Še v istem letu so nato v zveznem kongresu sprejeli zakon o volilnih pravicah, s katerim so bili diskriminacijski zakoni po državah odpravljeni.

Obama je Selmo obiskal v spremstvu žene Michelle ter hčerk Sashe in Malie. Spominske slovesnosti v Selmi se je udeležil tudi Obamov predhodnik George Bush.

Od Selme do Fergusona Za prvega temnopoltega predsednika ZDA je bil nagovor v Selmi občutljiva naloga, saj je bil v zadnjem času tarča očitkov, da se po nemirih, ki so v mestu Ferguson v zvezni državi Missouri izbruhnili po tem, ko je policist avgusta 2014 tam ustrelil neoboroženega temnopoltega najstnika, ni dovolj vpel v razpravo o rasnih vprašanjih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Združenja za državljanske svoboščine poleg tega opozarjajo tudi, da lokalne oblasti volilne pravice, zagotovljene po pohodu v Selmi, danes na sodiščih sistematično izpodbijajo.

Ameriško vrhovno sodišče je leta 2013 posamičnim zveznim državam omogočilo spremembo volilne zakonodaje brez odobritve na zvezni ravni, kar je vodilo v uvedbo niza ostrejših pravil za identifikacijo, predvsem na jugu ZDA. Po navedbah kritikov je cilj ukrepov revnim in temnopoltim volivcem otežiti, da bi se jih slišalo.