EU ima resno enotno stališče o Siriji je izid razprave na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov v Dublinu povzela visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton.
Stališče unije je po besedah Ashtonove to, da je treba prelivanje krvi ustaviti s politično rešitvijo. Parizu in Londonu torej ni uspelo pridobiti podpore pozivu k oborožitvi sirske opozicije.
Članice unije se enotno zavedajo, da je zaradi vse hujše vojne v Siriji, ki je terjala že več kot 70.000 življenj, nekaj nujno ukreniti. Kot pravi Ashtonova, so torej tudi "še kako enotne", da je treba prelivanje krvi ustaviti s politično rešitvijo. A te ni.
Ni soglasja kaj ukreniti po izteku podaljšanja sankcij
Obstaja tudi enotno stališče iz februarja, ko so se zunanji ministri odločili, da za tri mesece, do konca maja, podaljšajo sankcije proti Damasku, vključno z embargom na izvoz orožja v Sirijo. Pri tem so se dogovorili za nekatere prilagoditve, ki omogočajo "tehnično" pomoč sirski opoziciji, ki pa ne sme vključevati bojnih sredstev.
Niso pa članice enotne glede tega, kaj naj unija ukrene po izteku podaljšanja sankcij.
"Preučiti moramo načine za okrepitev podpore zmerni sirski opoziciji, še posebej politične in ekonomske," poudarja Ashtonova, ki sicer osebno ni naklonjena umiku embarga.
O svežnju sankcij EU proti Siriji je treba ponovno odločiti do 1. junija in ministri bodo po besedah Ashtonove to priložnost izkoristili za "preučitev vseh možnosti za dosego cilja EU" - to pa je "politična rešitev" za ustavitev "prelivanja krvi".
Francija in Velika Britanija želita aktivneje pomagati upornikom
A Francija in Velika Britanija sta že večkrat jasno povedali, da želita več. Želita delni umik embarga na izvoz orožja v Sirijo v pomoč sirski opoziciji v vojni proti Bašarju al Asadu, češ da sirski uporniki sicer v vojni proti režimu, ki ga oborožujeta Rusija in Iran, nimajo nobenih možnosti. Umik embarga sta utemeljila tudi z nevarnostjo uporabe kemičnega orožja.
Velika večina članic, na čelu z Nemčijo, ostaja zadržana in previdna. Gre za "zelo težko izbiro", saj se vsi zavedamo, da je treba pomagati sirski opoziciji, a obenem je treba preprečiti, da bi orožje prišlo v roke teroristov in ekstremistov, je pojasnil nemški zunanji minister Guido Westerwelle. Opozoril je tudi, da unija ne sme biti osredotočena na vojaški vidik pomoči sirski opoziciji.
Najbolj odločno umiku embarga nasprotujejo Avstrija, Češka in Švedska. Avstrija zato, ker se boji za svoje mirovnike na Golanski planoti, Češka pa zato, ker ima tam še vedno svoje diplomate.
Slovenija je v taboru zadržanih in previdnih. Stališče Slovenije "se razvija v okviru razprave v EU, ki pa še ni končana", so danes pojasnili viri v Dublinu in spomnili, da je čas za rešitev do 1. junija.
Največkrat izpostavljen argument proti umiku embarga je bojazen, da bi orožje, poslano v Sirijo, na koncu prestopilo meje te države in popolnoma ušlo kakršnemu koli nadzoru, oziroma bojazen, da bi lahko tudi znotraj države pristalo v napačnih rokah.
Zunanji minister Karl Erjavec se zasedanja v Dublinu ni udeležil. Slovenijo sta zastopala politični direktor na ministrstvu za zunanje zadeve Igor Jukič in evropski korespondent Jernej Müller.
4
