Angela Merkel za dodatno odprtje trga dela migrantom

Ob tem se je zavzela za dodatno odprtje nemškega trga dela migrantom, še posebej želi kanclerka pritegniti mlade iz drugih evropskih držav.

Statistični podatki kažejo, da bo Nemčija do leta 2060 izgubila petino prebivalstva, vsak tretji pa bo takrat starejši od 65 let. Merklova je na vrhu, na katerem se je vlada drugič po lanskem oktobru o reševanju teh izzivov posvetovala z lokalnimi skupnostmi, predstavniki gospodarstva in socialnih združenj, pozvala, naj Nemčija te spremembe vidi kot priložnost in jih izkoristi.

Nemška kanclerka tako želi okrepiti mobilnost na celotnem evropskem trgu dela, predvsem pa želi pritegniti mlade. Med drugim se je zavzela za povezovanje pokojninskih sistemov, da bi lahko ljudje že vplačane prispevke prenašali med državami.

Prav tako mora Nemčija nekaj storiti proti slabemu glasu, na katerem se je znašla, meni kanclerka. "Veljamo za zaprte," je poudarila, čeprav Nemčija po njenih besedah dejansko nudi dobre pogoje za priseljence. Na tem velja delati, je menila. "Odprti moramo biti za mlade ljudi, ki prihajajo k nam, če že danes vemo, da bomo imeli leta 2025 šest milijonov manj delavcev," je dodala.

Mnenja v koaliciji glede vprašanja priseljevanja sicer niso povsem enotna. Podpredsednik kanclerkine stranke CDU Armin Laschet se je na primer zavzel za več priseljevanja kvalificiranih delavcev iz držav zunaj EU. Notranji minister Hans-Peter Friedrich (CSU) pa je mnenja, da je najprej potrebno izkoristiti potencial Nemčije in drugih članic EU, še posebej južnoevropskih, kjer vlada dramatična brezposelnost.

Gospodarstveniki medtem opozarjajo predvsem, da mora Nemčija izboljšati kulturo sprejemanja prišlekov. Predsednik nemške gospodarske zbornice Eric Schweitzer je za državno televizijo ZDF poudaril, da je potrebno ljudem jasno povedati, da priseljevanje ne pomeni vdora poceni delovne sile, pač pa zagotavlja blagostanje.

Merklova se je ob tem v luči demografskih sprememb zavzela za spremembe politik na drugih področjih - tudi v družinski politiki. Med drugim je tako menila, da bi morali imeti mladi starši možnost delati skrajšan delovni čas, a tudi pravico, da se po izteku določenega obdobja povrnejo na poln delovni čas.