"Al Asad je tudi s pomočjo Rusije potek vojne obrnil sebi v prid"

Strokovnjak za mednarodne odnose Marko Lovec, ki deluje na ljubljanski fakulteti za družbene vede je rusko vlogo v konfliktu odlično povzel v eni povedi: "Sirski predsedik Bašar Al Asad je tudi s pomočjo Rusije potek vojne obrnil sebi v prid."

Rusija, strateški partner Sirije, je namreč v konflikt vstopila leta 2011, ko je kazalo, da se bo Al Asadov režim zlomil in ga bodo uporniki premagali. Rusija ima v Siriji pomembno vojaško bazo, je partnerica Irana, Sirija pa je pomembna vez med Iranom in Libanonom, je pojasnjeval zavezništva.

V tem času Zahodu ni uspelo oborožiti neke dovolj učinkovite zmerne uporniške skupine, to praznino pa je zapolnila t. i. Islamska država, pred njo še druge skrajne organizacije. Na eni točki, tudi v luči migrantske krize, je nato Zahod ugotovil, da je vojna v Siriji predraga, zato je poskušal doseči začasno premirje.

Rusija je na to pristala in IS je le postala tarča vseh strani. To je nekako sovpadalo s koncem mandata ameriškega predsednika Baracka Obame. Predsednikovanje je namreč prevzemal Donald Trump in Rusi so pričakovali, da bo vodil bolj pragmatično politiko razdelitve interesnih sfer.

Marko Lovec je znanstveni sodelavec na katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede. Foto: FDV

Zato je Rusija je tukaj igrala taktično, je ocenil Lovec. Uvideli so, da se je Zahod, osredotočen na boj proti terorizmu, sprijaznil s statusom quo. Tako so Rusi priznali začasno premirje, a najbrž računali na to, da se bodo stvari obrnile njim v prid in bodo pomagali Al Asadu pri ponovni zasedbi celotne države. Rusih vojakov v Siriji sicer ni veliko, so pa tam prisotne razne najemniške skupine, povezane z Rusijo, pravi Lovec. Postopoma je tako Al Asad, tudi s pomočjo Rusov, potek vojne obrnil sebi v prid.

Po zmagi nad IS so kurdi postali trn v peti Turčiji

V kontekst dogovora o delitvi interesnih sfer ob začetku Trumpovega mandata spada tudi dogovor - prav tako o delitvi interesov - med ruskim predsednikom Vladimirjem Putin in njegovim turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom.

In po zmagi nad IS so Kurdi - glavna zmerna sila, ki jo je podpiral Zahod z ZDA na čelu, ne nazadnje pa tudi Slovenija - postali trn v peti Turčije. Proti Kurdom v Afrinu v Siriji zdaj že mesec dni vodi ofenzivo. Imajo pa Kurdi, za zdaj, drugega zaveznika, sirsko vojsko. To pa počno iz bojazni, da bi ob zlomu kurdskih sil nastale kakšne druge opozicijske skupine. Kurdi tudi bolj ustrezajo sirskemu režimu kot nekakšna tamponska cona na meji s Turčijo, je razmišljal Lovec.

Kurdi namreč Moskvi, torej zaveznici sirskega režima, očitajo, da preprečuje prihod sirske vojske v Afrin. Zato ne preseneča možnost, ki jo dopušča Lovec. Podpora uradnega Damaska Kurdom je morda le neka taktična poteza, hkrati pa bodo izvajali operacije na območjih, kjer je bilo dogovorjeno zmanjševanje konfliktov.

Kurdi so postali trn v peti Turčiji, ki ji predseduje Recep Tayipi Erdogan. Foto: Reuters

V marcu nov sestanek

Ravno marca pričakujemo novo srečanje med Iranom, Turčijo, Rusijo in sirskim režimom v Moskvi. Morda bodo tam sprejeli nov dogovor o delitvi interesnih sfer. Lahko bi se zgodilo, da bodo Kurdi žrtvovani in bo Turčija pristala na to, da se povsem umakne iz Sirije v zameno za to, da bodo sile, ki podpirajo Al Asadov režim, umaknile podporo Kurdom v boju proti Turčiji. "Lahko gre za neko taktiko, s območje katere Al Asad in Rusija izboljšujeta svoj pogajalski položaj," je menil Lovec.

Sirski režim v teh dneh tudi neusmiljeno bombardira Vzhodno Guto. Tako izvajajo pritisk na zadnja oporišča upornikov. In v zadnjem času je situacija postala precej podobna Srebrenici, kar povzroča tudi nov begunski val. "Res je močen občutek, da želijo civilno prebivalstvo potisniti iz te enklave, da bi lahko na novo narisali meje interesnih sfer. In če Zahod ne bo odločneje posegel, je videti, da bo Sirija v rokah Al Asada in da je bil mirovni sporazum o zmanjševanju konfliktov sklenjen s figo v žepu," je dodal Lovec.