Ponedeljek, 30. 5. 2016, 4.05
7 let, 1 mesec
ZZZS: jemljejo bolnikom in dajejo podpornikom Fakina
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,40
14
Samo Fakin se ne bi toliko let obdržal na čelu ZZZS, če ne bi užival neizmerne podpore upravnega odbora. Si je naklonjenost nekaterih članov pridobil tudi z darežljivim financiranjem projektov, ki so jih prijavljale njihove organizacije?
Samo Fakin že devet let vodi zdravstveno blagajno in nosi pomemben del odgovornosti za skrb vzbujajoče finančno stanje v zdravstvenem sistemu. Čeprav je s ponovno kandidaturo za generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v državnem zboru pogorel dvakrat zapored, še vedno uživa podporo in zaupanje večine v upravnem odboru.
Ker zamenjave zanj (še) niso našli, Fakin do nadaljnjega ostaja na čelu ZZZS. Toda dejstva, o katerih pišemo v nadaljevanju, predstavljajo drugo plat simbioze med vodstvom zavoda, ki upravlja 2,5-milijardni proračun za zdravstvo, in njegovim nadzornim organom. ZZZS namreč izdatno finančno podpira projekte organizacij, iz katerih prihajajo ključni člani upravnega odbora.
Od leta 1992 v najvišjih organih ZZZS
V upravnem odboru ZZZS, glavnem Fakinovem zavezniku, imata največji vpliv Lučka Böhm in Tatjana Čerin, trdijo naši viri.
Böhmova, izvršna direktorica za varnost in zdravje pri delu ter socialno politiko in socialna zavarovanja v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je absolutna rekorderka po funkciji v ZZZS in tudi Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Funkcije v teh dveh javnih zavodih opravlja neprekinjeno že od leta 1992.
Lučka Böhm ima fukcije v ZZZS in ZPIZ že od leta 1992.
Glede na dolžino staža ji je za petami le Tatjana Čerin, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), največjega gospodarskega združenja pri nas. V skupščino ZZZS je bila prvič imenovana leta 2001 in vsako mandatno obdobje za tem. Tudi Čerinova je bila članica skupščine ZPIZ, kamor je bila prvič imenovana leta 1999. Z izjemo kratke prekinitve med letoma 2005 in 2009 je bila ves čas članica skupščine in pozneje sveta tega javnega zavoda.
Prva predsednica, druga namestnica
Lučka Böhm in Tatjana Čerin imata nekaj skupnega – pogosto sta izvoljeni v upravni odbor ZZZS, kjer si v zadnjih letih izmenjujeta funkciji predsednice in podpredsednice. Böhmovo je skupščina zavoda za predsednica upravnega odbora izvolila trikrat, enkrat pa za namestnico predsednice. Čerinova je bila predsednica upravnega odbora dvakrat. Mandati sicer trajajo po štiri leta. Od leta 2013 je predsednica upravnega odbora Böhmova, Čerinova pa je njena namestnica.
Obema je skupno še nekaj: neizmerna podpora Samu Fakinu. Potem ko je upravni odbor ZZZS lani z njegovo ponovno kandidaturo pogorel v državnem zboru, je letos ponovno predlagal, da bi Fakin vodil zavod še nadaljnja štiri leta. Aprila letos je upravni odbor ponovno dobil košarico v parlamentu. Fakin torej ne uživa niti zaupanja večine poslancev niti vlade in ministrice za zdravje.
Upravni odbor in skupščina ZZZS sta ga pred dnevi kljub temu še enkrat imenovala za začasnega direktorja. Objavo novega razpisa so preložili na eno od prihodnjih sej. Po neuradnih informacijah naj bi bil razpis objavljen šele septembra.
Tatjana Čerin si z Lučko Böhm v upravnem odboru ZZZS v zadnjih letih izmenjuje funkciji predsednice in podpredsednice.
Pozivajo k varčevanju, Fakinu zagotovili službo
Sočasno so Fakinu, kot smo razkrili na Siol.net, omogočili, da se bo tudi po imenovanju novega generalnega direktorja lahko zaposlil za nedoločen čas na ZZZS. Böhmova nam svojega stališča v zvezi s tem ni želela razkriti. Kako se služba za nedoločen čas za Fakina sklada s stališči GZS, ki že leta poziva h korenitemu zmanjšanju javnega sektorja in racionalizaciji? "Samu Fakinu bo po preteku mandata vršilca dolžnosti zagotovljeno drugo ustrezno delovno mesto samo, če bo na voljo," so namesto konkretnega odgovora v imenu Tatjane Čerin sporočili iz GZS.
Veliko podporo, ki jo Fakin uživa pri posameznih članih upravnega odbora, bi lahko pojasnila finančna podpora, ki so je deležne posamezne institucije, iz katerih prihajajo člani upravnega odbora. ZZZS namreč že nekaj let precejšnja sredstva namenja sofinanciranju projektov promocije zdravja na delovnem mestu, na katerih praviloma največji delež poberejo gospodarska zbornica in sindikati.
Za promocijo zdravja dobili več milijonov evrov
Za projekte promocije zdravja na delovnem mestu je zdravstvena blagajna v letu 2015 in 2016 skupaj namenila tri milijone evrov. Iz podatkov, ki so nam jih posredovali iz ZZZS, je razvidno, da je od tega šlo več kot 750 tisoč evrov za projekte, pri katerih je nosilec GZS. Različnim sindikatom je bilo medtem razdeljenih okoli 250 tisoč evrov, sodelovali pa so še pri projektih, katerih skupna vrednost presega milijon evrov. Sindikat ZSSS je nosilec projekta v vrednosti 85 tisoč evrov.
Ob tem dodajmo, da je 275 tisoč evrov sredstev prejel tudi projekt Združenja delodajalcev Slovenije, ki ga vodi Jože Smole, prav tako član upravnega odbora ZZZS. Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije je prejelo 250 tisoč evrov, njen predsednik Igor Antauer pa je tudi član upravnega odbora ZZZS. Zveza paraplegikov Slovenije, katere predstavnik v upravnem odboru je Danijel Kastelic, je prejela devet tisoč evrov.
Sedež ZZZS:
Konflikt interesov?
Na razpisu ZZZS, na katerem so delili sredstva, so imeli prednost sindikati, ki so organizirani kot reprezentativne zveze ali konfederacije, ter predstavniki delodajalcev, ki so organizirani kot gospodarsko interesno združenje ali zbornica. Zaradi tega so se na izbor pritožili štirje vlagatelji, ki pa jih je upravni odbor ZZZS vse zavrnil. Pomemben je tudi podatek, da je člane komisije, ki so odločali o delitvi sredstev, imenoval upravni odbor ZZZS.
Pri zbiranju denarja za izvedbo projektov za promocijo zdravja jim je na pomoč priskočil tudi Fakin. Konec leta 2014 je predlagal spremembo finančnega načrta za leto 2015 tako, da se znesek, namenjen za omenjene projekte, poveča z dveh na tri milijone evrov. Vzeli so bolnišnicam. Zmanjšali so namreč sredstva, namenjena specialističnemu ambulantnemu in bolnišničnemu zdravljenju. Upravni odbor je Fakinov predlog tudi potrdil.
Böhmova: Tu bom, dokler me bodo izvolili
"Dolga leta sem bila strokovna sodelavka, potem pa izvršna direktorica Zveze svobodnih sindikatov za področje zdravstvenega zavarovanja. Na tej osnovi sem bila ocenjena kot oseba, ki dovolj ve o zdravstvenem zavarovanju. Zato so me kandidirali v organe ZZZS. O tem, kdo bo v upravnem odboru zavoda, pa odloča 45 članov skupščine. Dokler me bodo izvolili, bom opravljala to funkcijo. S tem ni nič narobe," je svoj 24-letni staž v organih ZZZS pojasnila Böhmova.
Na vprašanje, kako je mogoče, da je sočasno od leta 1992 tudi v najvišjem organu pokojninske blagajne, je odvrnila, da na "ZZZS pokrivam tudi področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaradi česar me je sindikat predlagal za svojo predstavnico tudi v organe ZPIZ".
Ali glede na dolgo obdobje članstva v organih ZZZS in ZPIZ ocenjuje, da svoje delo še vedno lahko opravlja neodvisno in profesionalno, smo vprašali tudi Tatjano Čerin. Namesto njenega odgovora so nam iz GZS sporočili, da ji glede na zahtevnost obeh sistemov njene dolgoletne izkušnje omogočajo strokovno delo.
Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča: "Glede sofinanciranja projektov, katerih nosilci so organizacije, iz katerih prihajajo člani upravnega odbora, je razmerja pri izvajanju in določanju teh projektov treba presojati skozi mogoče konflikte interesov, tako glede vpletenosti interesnih skupin kot tudi posameznikov, ki izvajajo nadzorne aktivnosti, saj je (tudi zaradi dolgoletnih povezav med različnimi subjekti) tveganje za nastanek okoliščin, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno izvajanje njenih nalog, lahko utemeljeno."
Boris Koprivnikar, minister za javno upravo: "Dejstvo je, da imamo pri javnih subjektih velike težave z vidika odgovornosti in pristojnosti. Gre za problem usposobljenosti direktorjev, v prvi fazi pa tistih, ki izbirajo vodstva in določajo politiko javnih zavodov. Glede na naloge, ki jih imajo organi zavodov, bi bilo pomembno je, da so za člane imenovani najbolj sposobni ljudje. Če nekdo dobi več mandatov zapored, s tem načeloma ni nič narobe. Po mojem mnenju pa je dopustno samo, če gre za človeka, ki na nekem področju predstavlja veliko avtoriteto. Zato bi organizacijam, ki imenujejo svoje predstavnike v organe javnih zavodov, priporočil, da res izberejo najboljše predstavnike."
Več tisoč evrov od sejnin
Člani organov ZZZS in ZPIZ prejemajo tudi plačilo, ki je vezano na število sej. Za delo na 25 sejah, od tega 19 sej upravnega odbora in 6 sej skupščine, je tako Lučka Böhm po podatkih, ki so nam jih posredovali iz ZZZS, v lanskem letu prejela 3.320 evrov neto. Tatjana Čerin je za delo na 24 sejah, od tega 18 sej upravnega odbora in 6 sej skupščine, za sejnine lani prejela 2.558 evrov neto.
Manjših izplačil sta bili deležni na ZPIZ, saj se je svet zavoda lani sestal le na petih rednih in eni dopisni seji. Lučka Böhm je tako prejela 584 evrov neto, Tatjana Čerin pa 913 evrov neto.
Kdo vse je v upravnem odboru
Leta 2014 je bil za obdobje štirih let imenovan nov upravni odbor ZZZS, pri čemer so člani ostali isti kot v predhodnem mandatu. Njihova imena so:
1) Lučka Böhm, predsednica, predstavnica aktivnih zavarovancev,
2) Tatjana Čerin, namestnica predsednice, predstavnica delodajalcev,
3) Dragica Kekec, članica, predstavnica aktivnih zavarovancev,
4) Viktor Barlič, član, predstavnik delodajalcev,
5) Jože Smole, član, predstavnik delodajalcev,
6) Andrej Gerenčer, član, predstavnik upokojencev,
7) Jana Kotnik, članica, predstavnica delodajalcev, imenovana s strani Vlade RS,
8) Rok Sedminek, član, predstavnik kmetov,
9) Dane Kastelic, član, predstavnik invalidov,
10) Nataša Kus, članica, predstavnica delavcev ZZZS,
11) Martin Velušček, član, predstavnik delavcev ZZZS.
Varčevali bi pri nadomestilih za odsotnost
Medtem ko ZZZS namenja več sredstev za promocijo zdravja, na ministrstvu iščejo načine, kako bi zdravstveni blagajni prihranili nekaj (deset) milijonov evrov. Do jeseni bodo pripravili osnutek zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi celovito prenovil področje, kamor se umeščajo boleznine. Med ukrepi je omejitev trajanja nadomestil za začasno zadržanost z dela na 12 mesecev. S tem bi omejili bolniške odsotnosti, daljše od enega leta, ki zdravstveno blagajno po podatkih vladne delovne skupine na leto stanejo več kot 60 milijonov evrov.
Za tri milijone evrov bi lahko izvedli:
23 transplantacij srca
39 transplantacij ledvic
5.490 operacij sive mrene
14