Sobota, 23. 1. 2021, 22.00
3 leta, 11 mesecev
Župan Kamnika povedal, kaj si misli o kaosu na Veliki planini in dogajanju na Krvavcu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,43
20
Kamniški župan Matej Slapar si želi, da bi državljani bolj upoštevali preventivne ukrepe.
"Dejstvo je, da se moramo, če gremo, na primer, v Afriko, cepiti proti malariji, pa se tega nihče, ki gre tja, ne brani. Skratka, počasi bomo morali preiti nazaj v normalno stanje," nam je v pogovoru povedal kamniški župan Matej Slapar, ki je med drugim spregovoril tudi o prometnem kaosu na Veliki planini in se dotaknil dela aktualne vlade.
Ste župan občine, pod katero spada tudi priljubljeno turistično središče Velika planina. V preteklih tednih je na poti proti tej izletniški točki nastal prometni kaos. Ste bili presenečeni ali ste to pričakovali? Ste že navajeni na naval izletnikov?
Dejstvo je, da živimo v občini, v katero poleg vrste drugih izjemnih izletniških točk spada tudi Velika planina. Naval, ki smo ga bili deležni ob sprostitvi vladnih ukrepov, gre pripisati tudi temu, da so si ljudje želeli obiskati sredogorje oziroma visokogorje. Veliko se jih je odločilo tudi za izlet na Veliko planino, kjer je bilo veliko snega. Toliko ga ni bilo že dolgo časa.
Na občini smo pričakovali povečan obisk. Težava, ki smo jo zaznali ob tem, je omejeno število parkirišč. Trudimo se jih zagotoviti čim več. Dejstvo pa je, da smo šele lani uvedli sistem plačljivih parkirišč, na podlagi katerega smo zdaj zmožni financirati redarje, ki usmerjajo promet, iz sredstev parkirnin pa se pluži in ureja tudi dovozna cesta.
Druga težava, s katero smo se srečevali, je bilo zaprtje nihalke, saj se ponavadi del obiskovalcev odloči za trajnostno obliko prevoza. Zdaj se je bilo mogoče pripeljati le prek Volovljeka oziroma Kranjskega raka. Ob tem želim povedati, da imamo ob lepem vremenu več parkirišč kot v času, ko je območje zasneženo. V teh dneh smo ogromno naporov vložili tudi v dodatna pluženja in širitev cestišč ter poskrbeli za dodatna parkirišča, da se nam ne bi ponovil prometni kaos s konca decembra in začetka januarja. Verjamem, da bo od zdaj lažje, saj smo postavili tudi usmerjevalne table, ki bodo obiskovalce ob zapolnitvi parkirišč na to opozorile.
Matej Slapar je na županskem stolu leta 2018 zamenjal Marjana Šarca.
Ali pripravljate kakšne infrastrukturne rešitve za sprostitev oziroma večjo pretočnost prometa proti Veliki planini?
Lani smo se po več desetletjih lotili celostnega urejanja prometa pod Veliko planino na dovozni strani. Ob podelitvi koncesije podjetju Velika planina smo, kot omenjeno, vzpostavili sistem plačljivih parkirišč na označenih mestih. Del zbranih sredstev od parkirnin bomo vložili v asfaltiranje ceste od Kranjskega Raka do Rakovih ravni in tako bo cesto v prihodnje lažje vzdrževati. Zdaj je namreč makadamska in jo lahko vzdržujemo samo z nasipanjem kamenja proti poledici.
Se pa zavedamo, da bomo v prihodnje potrebovali še več parkirnih mest. Že v tem trenutku si prizadevamo za nakup dodatnih zemljišč oziroma njihov najem od lastnikov, tako da verjamem, da bo tudi ta težava dolgoročno rešena. Naj omenim, da se je že ta konec tedna z odprtjem nihalke del obiskovalcev preusmeril tudi na drugo stran in da bo pritisk vozil na planino manjši. Zagotovo je tukaj še ogromno potenciala.
Letos je na Veliki planini zapadlo toliko snega kot že dolgo ne, nam je v pogovoru dejal kamniški župan.
Kamniška občina premore tudi druge turistične bisere, kot so dolina Kamniške Bistrice, Tuhinjska dolina, Arboretum Volčji Potok in ne nazadnje staro mestno jedro. Zakaj mislite, da je od vseh najbolj priljubljena ravno Velika planina?
Ob sprostitvi ukrepov so bile večjega obiska deležne vse bolj znane visokogorske izletniške točke v Sloveniji, ne zgolj Velika planina. Večji obisk so imeli tudi v Kranjski Gori, na Pokljuki in tako naprej. Menim, da lahko izletniški naval povežemo predvsem s tem, da so bili državljani po dveh mesecih megle in turobnosti vsega naveličani in so si zaželeli več visokogorskega sonca.
Kar pa zadeva priljubljenost Velike planine – ta ponuja mešanico edinstvene narave in kulturne dediščine. Na planini je namreč več sto planšarskih kočic, ki imajo izjemno vrednost ne samo v lokalnem pogledu, temveč v svetovnem merilu. Velja dodati tudi, da smo imeli letos veliko snega. Zapadlo ga je namreč več kot meter, kar se ni zgodilo že več let.
Župan Slapar razlog za priljubljenost Velike planine vidi predvsem v tem, da ponuja edinstveno naravo z bogato kulturno dediščino. Na planini imajo namreč več sto planšarskih kočic.
Kdaj pa imate večji obisk – spomladi ali poleti?
Obiskanost je bila v preteklosti zagotovo večja v poletnih mesecih. Tako je najbrž zato, ker zadnjih nekaj zim ni bilo veliko snega. Umetnega zasneževanja ni. Letos je bilo snega na pretek, tako da je bil tudi obisk večji. Verjamem, da bo tako tudi v prihodnjih mesecih.
Ste kdaj razmišljali o tem, da bi vložili več sredstev v promocijo drugih turističnih destinacij, s tem zmanjšali število obiskovalcev Velike planine in jih nekako preusmerili drugam oziroma jih, če se tako izrazimo, "razpršili" na druge lokacije?
Dejstvo je, da si na planini želimo obiskovalcev. Narediti pa moramo sistem, da bo na planini poskrbljeno za trajnostni razvoj planote tudi za naše zanamce, torej da bomo v prihodnje vzpostavili sistem odvoza odplak in odpadkov s planine ter omogočili trajnostni razvoj.
Z Zavodom za turizem, šport in kulturo Kamnik imamo vzpostavljeno tako imenovano točko TIC, s pomočjo katere promoviramo celotno kamniško občino kot turistično destinacijo. Imamo ogromno izjemnih turističnih atrakcij, kamor vabimo obiskovalce. Izpostaviti velja največji park v tem delu Evrope – park Arboretum Volčji Potok, najvišje ležeče terme v Sloveniji – Terme Snovik, Naravni zdravilni gaj Tunjice, Tuhinjsko dolino in še vrsto drugih znamenitosti, ki vabijo v naše konce. Je pa res, da v teh časih, ko je večina turizma zaprta, izletniki težje obiščejo druge znamenitosti.
Dotakniva se še vladnih ukrepov, ki so neposredno vplivali tudi na občine. Menite, da vlada dobro vodi Slovenijo skozi zdravstveno krizo? Se vam zdijo veljavni ukrepi primerni?
Vlada se z zdravstveno krizo spoprijema prvič. Ker takšnih izkušenj do zdaj še nismo imeli, menim, da delajo dobro. Ukrepi so zastavljeni ustrezno, je pa treba ob tem poudariti, da vlada dela pod velikim pritiskom javnosti, zaradi česar je še posebej pod drobnogledom.
Želim si, da bi državljanke in državljani bolj upoštevali preventivne ukrepe – nosili maske in spoštovali socialno distanco, da se virus čim bolj omeji. Očitno se zadeva še ne umirja, a vladno pripravljenost na to edinstveno situacijo ocenjujem kot zadovoljivo in mislim, da se nihče drug s trenutnimi razmerami ne bi spopadel bolje. Dejstvo namreč je, da smo kljub največji krizi obdržali večji del delovnih mest, kar je bistveno.
Na vlado letijo očitki, da včasih kakšne odločitve sprejme z danes na jutri. Kakšno mnenje o tem imate vi kot župan? Nekateri vladni odloki so namreč neposredno vezani na občine. Kako poteka vaša komunikacija z vlado? Ste bili o sprostitvi regijskih in občinskih meja v času decembrskih praznikov pravočasno obveščeni?
V okviru sistema civilne zaščite podrobno spremljamo vse ukrepe, ki jih vlada sprejema, in v tem pogledu moramo biti na občini kar inovativni. Če se navežem na omenjeni primer, ko sta ob sprostitvi občinskih meja nastala gneča in kaos proti Veliki planini, pa moram povedati, da je bilo to pričakovano, saj je vsa ljubljanska regija želela v hribe. Mi smo ukrepali v skladu s svojimi možnostmi. Intervencijske poti so bile kljub zaprtju nekaterih cest dokaj odprte in dostopne.
V okviru sistema civilne zaščite na občini podrobno spremljajo vse vladne ukrepe.
Vlada je med ukrepi v preteklosti med drugim sprejela odlok o prepovedi obratovanja žičniških naprav, s tem pa tudi o zaprtju smučišč. Kaj menite o dogajanju na Krvavcu? Tam so decembra kljub prepovedi obratovanja te zagnali, nato pa je za boleznijo covid-19 zbolel tudi lastnik smučišča Janez Janša.
Moje mnenje je, da je treba priporočila in ukrepe vlade spoštovati na vseh ravneh. Slovenija ni bila edina država, ki je imela zaprta smučišča. Položaj je podoben tudi v drugih evropskih državah. Če smo se znašli v smrtno nevarni krizi, je pač treba potrpeti. Če se bomo dosledno držali ukrepov, se bomo prej vrnili v običajno stanje. Prepričan sem, da se bodo ukrepi ob doslednem spoštovanju predpisanih pogojev in postopnem cepljenju prebivalstva počasi rahljali.
Zaradi boljše epidemiološke slike so v devetih slovenskih regijah zdaj odprta tudi smučišča. Ste na to pripravljeni?
Glede odprtja smučišč je moje mnenje, da je zadeva primerna, če bodo ljudje spoštovali ukrepe, torej primerno distanco in negativen test na novi koronavirus. Počasi se bomo morali z boleznijo navaditi živeti. Čim prej bi bilo treba cepiti čim več ljudi, da potem preidemo nazaj v normalno stanje. Dejstvo je, da se moramo, tudi če gremo, na primer, v Afriko, cepiti proti malariji, pa se tega nihče, ki gre tja, ne brani. Skratka, počasi bomo morali preiti nazaj v normalno stanje, saj bodo alternativne posledice na gospodarstvo prehude.
Podjetje Velika planina se je za ta konec tedna organiziralo tako, da bodo obiskovalke in obiskovalci oziroma uporabniki nihalke hitri antigenski test opravili na vstopni točki pri nihalki. Upamo, da se bodo za ta način pristopa na Veliko planino obiskovalci odločali v čim večjem številu.
Uporabniki nihalke lahko hitri antigenski test opravijo na vstopni točki pri nihalki.
Ste imeli na občini in v občinskem podjetju potrjene okužbe z novim koronavirusom?
Na občini Kamnik smo prek sistema civilne zaščite vzpostavili vse preventivne mehanizme. Že v prvem marčevskem valu smo naredili vse, da se okužba ne bi širila, tako da okužb na občini Kamnik ni bilo. Je bila pa okužba potrjena v občinski stavbi, kjer je tudi upravna enota, vendar se bolezen zaradi preventivnih ukrepov ni razširila. Takoj po potrditvi okužbe so bili testirani vsi zaposleni, drugih okužb ni bilo.
Ali kot župan prihajate v svoj kabinet ali delate od doma?
Samo v prvem valu smo delo nekaj časa opravljali od doma, zdaj pa prihajamo na lokacijo. Tudi sam delo opravljam v svojem kabinetu. Tam, kjer je mogoče, organiziramo delo tako, da v pisarni dela po ena oseba. Na oddelkih, kjer to ni mogoče, nekateri delajo na lokaciji, drugi doma. Z delom na lokaciji želimo namreč ostati še naprej dosegljivi občankam in občanom.
Za konec omeniva še dogajanja v podjetju Velika planina. Kot je znano, so nadzorniki Leona Kedra razrešili, ker so izgubili zaupanje v njegovo delo. Kaj se zdaj dogaja s podjetjem?
Podjetje normalno deluje naprej, trenutno sicer v zelo omejenem obsegu. Kot sem že na začetku povedal, je bila nihalka kar precejšen del preteklega obdobja zaprta. Z delom direktorja Marka Anžurja, ki vodi podjetje, sem zadovoljen. Sicer pa tamkajšnji organi nadzora ocenjujejo in bdijo nad delom podjetja.
Kaj se je septembra zgodilo z nekdanjim direktorjem Leonom Kedrom? Očitali so mu, da je po razrešitvi nehal hodit v službo in da ni opravil primopredaje poslov.
To vprašanje boste morali nasloviti kar na podjetje. Če nadzorniki niso bili zadovoljni z delom direktorja, so ga pač razrešili.
20