Znanstveniki napovedujejo drastičen porast rakavih obolenj

Razlogi za tako drastičen porast naj bi bili demografski dejavniki in življenjski slog ljudi.

Večina porasta rakovih obolenj naj bi se zgodila v najrevnejših državah Ekipa raziskovalcev pod vodstvom Freddija Braya iz Mednarodne agencije za raziskave rakavih obolenj (IARC) je sporočila, da je bilo leta 2008 na svetu zabeleženih 12,7 milijona novih primerov raka. Število pa bi lahko do leta 2030 naraslo na 22,2 milijona letno. 90 odstotkov porasta naj bi šlo na račun najrevnejših držav sveta.

V številnih revnih državah se je padec števila rakavih obolenj, povezanih z infekcijami, izravnal s porastom primerov črevesnega raka, raka dojk in prostate, ki pa so povezani z zahodnjaškim načinom prehranjevanja.

Rak je vodilni vzrok smrti v razvitih državah Leta 2008 so pljučni, črevesni rak ter rak na dojkah in prostati predstavljali polovico rakavih obolenj v razvitih državah. V srednje razvitih državah so bili bolj pogosti želodčni rak ter rak na jetrih in požiralniku. V obeh skupinah držav je v zadnjih letih manj primerov raka želodca in raka materničnega vratu. Slednji pa je bil izjemno pogost v najrevnejših državah, saj je presegel število primerov raka na dojkah in jetrih.

Bray je dejal, da je rak vodilni vzrok smrti v razvitih državah in bo v naslednjih desetletjih postal pomemben vzrok smrtnosti v vseh regijah sveta. V manj razvitih državah naj bi se v prihodnosti izboljšal življenjski standard, kar bo zmanjšalo število rakavih obolenj, povezanih z infekcijami, a bo istočasno več rakavih obolenj, ki trenutno prevladujejo v razvitih državah.

K večjemu številu primerov raka bo prispevalo tudi staranje prebivalstva na svetovni ravni.