Petek, 6. 4. 2018, 11.30
6 let
Znani so uradni razlogi za začetek poglobljene preiskave glede NLB
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,50
1
Evropska komisija je danes v uradnem listu EU objavila nezaupno različico ugotovitev, na podlagi katerih je konec januarja sprožila poglobljeno preiskavo glede NLB. S tem so začeli teči roki za vložitev pripomb Slovenije in zainteresiranih tretjih oseb.
Slovenija, ki do konca lanskega leta ni izpeljala dogovorjenih privatizacijskih postopkov za NLB, je Evropski komisiji decembra lani predlagala spremembe zaveze o prodaji 75 odstotkov delnic v NLB. S tem je zamudila rok iz obstoječe zaveze Evropski komisiji, ki ji jo je dala konec leta 2013 v zameno za odobreno državno pomoč banki.
Komisija je predlog Slovenije ocenila in izrazila dvom, da je ta v povezavi z odlogom prodaje NLB kljub predlaganim alternativnim ukrepom enakovreden prvotni prodajni zavezi. Zato je 26. januarja sprožila poglobljeno preiskavo glede vprašanja NLB in o tem pisno obvestila Slovenijo. Ta ji je uradni odgovor poslala v začetku marca.
Konkurenčne banke imajo mesec dni časa za pripombe
Danes je Evropska komisija nezaupno različico odločitve objavila v evropskem uradnem listu. Zdaj imajo zainteresirane stranke, kot so konkurenčne banke, razne organizacije in združenja, en mesec časa, da komisiji pošljejo svoje pripombe in ugotovitve. Po tem bo imela Slovenija en mesec časa, da pripravi odgovor na te pripombe, nato pa gre komisija v sprejem končne odločbe glede prodajnih zavez za NLB.
Pripombe bo komisija preučila zlasti v luči združljivost ukrepov oz. da bi ocenila, ali novi ukrepi, ki jih predlaga Slovenija glede prestrukturiranja NLB, v zadostni meri nadomeščajo odložitev prodaje banke na obdobje po koncu leta 2017.
V primeru negativne odločbe bo morala NLB pomoč vrniti
Stališče komisije je, da mora poskrbeti, da bo NLB, ki je prejela znatno državno pomoč, dolgoročno sposobna preživeti, tudi zaradi slovenskih davkoplačevalcev. Pri tem mora zagotoviti enako obravnavo vseh držav EU. Slovenija z neizpolnitvijo zavez krši pravila državnih pomoči, v primeru negativne končne odločbe se ta pomoč izterja od prejemnika, torej od NLB.
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki opravlja tekoče posle, je ob sprožitvi preiskave izpostavila, da ta še ne prejudicira njenega izida, s prejemom formalnega odziva pa se je po njenem prepričanju odprlo novo okno priložnosti, da se v konstruktivnem dialogu s komisijo najde ustrezna rešitev. Strani jo iščeta že precej časa, ministrica se je večkrat sestala tudi z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestar.
1