Letošnja zima je spravila v nemogoč položaj gozdarska podjetja in lesno industrijo, je izpostavil direktor Združenja za gozdarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije Jože Sterle.
Opozoril je, da se že več desetletji ni zgodilo, da bi zimske vremenske razmere tako onemogočale zimsko sečnjo. Da bi nadoknadili zaostanek, bi želeli z Zavodom za gozdove Slovenije skleniti kompromis, da bi sečnja potekala tudi v poletnih mesecih, v katerih ponavadi poteka zgolj sanitarna sečnja. Takrat je izplen lesa manj kakovosten, saj poteka aktivna rast dreves, medtem ko pozimi drevesa počivajo. Strle je poudaril, da številne omejitve za poletno sečnjo postavlja tudi zakonodaja. Gozdarska podjetja so letos doslej posekala okoli 100.000 kubičnih metrov lesa, ob normalni zimi pa bi jih do tega meseca že od 300.000 do 400.000 kubičnih metrov. Država naj manj vzame Izpostavil je, da ne pričakujejo, da bi jim država zaradi tako velikega, petmesečnega izpada proizvodnje kaj dala, temveč, da bi jim kaj manj vzela. Sečnja se sicer še vedno ni začela v normalnem obsegu, pričakujejo, da bi to lahko dosegli konec meseca, ko se bo sneg stopil tudi nad 600 metri nadmorske višine. Sterle je poudaril, da koncesionarji še vedno predstavljajo hrbtenico slovenskega proizvodnega gozdarstva. Koncesionarje pa je v zadnjih treh letih doletel drastičen porast koncesnin. Te so se od leta 2010 praktično podvojile, je pojasnil. Večmilijonski odpis terjatev Delavci v času izpada proizvodnje čakajo, proizvodnja stoji, vseeno pa nastajajo stroški. K temu je Sterle prištel še težave, s katerimi se srečuje celotno gospodarstvo - posojilni krč, problemi z likvidnostjo, dolgi plačilni roki ... Gozdarska gospodarstva so morala marsikje odpisati tudi svoje terjatve do lesnih podjetij, in sicer v zadnjih letih več milijonov evrov. Rafael Vončina iz Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin je poudaril, da oskrbujejo žage na primorskem koncu in da se jim je letos prvič zgodilo, da so jih za podpis pogodb prosili žagarji z Gorenjske. "To pomeni, da smo iz državnih gozdov res stabilni dobavitelji, z zasebnega sektorja pa ne morejo računati na trajno oskrbo za normalno poslovanje lesne industrije," je poudaril. Kdo bo zagotavljal oskrbo novim žagam Ob tem je izpostavil, da je ključno vprašanje ob načrtih države za nove žage, kdo bo zagotavljal oskrbo tem žagam. Kmet bo prodal tistemu, ki bo dal več, to ni pomembno ali je slovenska ali avstrijska žaga, je pojasnil Vončina. "Do leta 1990 je bila Jugoslavija ključni dobavitelj trgom, kjer je sedaj Avstrija. Po tem letu pa so najboljše kadre iz te panoge zaposlili Avstrijci. S seboj so nesli znanje, poznanstva, trge," je še dodal Vončina.
2
