Zaposleni s solznimi očmi pakirali škatle

Da je prostovoljstvo lahko tudi izredno dobro za povezovanje zaposlenih v podjetju, so v skladišču Anine zvezdice danes dokazali zaposleni v Novartisu v Sloveniji, ki so napolnili okoli 300 škatel za 150 družin.

Prostovoljstvo je dobra priložnost za teambuilding, saj zaposlene poveže

Podjetja jim pomagajo pri pakiranju in tudi prinesejo izdelke, ki jih prej dlje časa zbirajo. Kot pravi Maša Purger z Anine zvezdice, se vedno bolj odločajo za sodelovanje z njimi in pomoč družinam v stiski. "Izredno nas veseli, da podjetja to vidijo kot nekakšen teambuilding, da širijo duh prostovoljstva v svojih krogih. Ko pridejo sem, začutijo to posebno energijo in jo potem tudi prenesejo naprej - pomagajo doma, sosedu, drugim v podjetju, kjer delajo in pozitivnost širijo naprej."

V škatle so pakirali osnovne dobrine in ob tem razmišljali, da si toliko družin niti teh ne more privoščiti. Foto: Metka Prezelj

"Poleg zgodb družin v stiski se me je zelo dotaknilo tudi to, ko sem pri delu opazovala svoje sodelavce. Kako so se zagnali, koliko je tudi njim to pomenilo. Jaz bi temu rekla najboljši teambuilding. In krasno je delati z ljudmi, za katere veš, da so pripravljeni pomagati. Absolutno bi bolj priporočala takšen teambuilding kot recimo športne igre na Golovcu," je prostovoljstvo znotraj podjetja komentirala Kaja Povirk, zaposlena v Novartisu.

S prostovoljstvom opravili že 41 tisoč ur

Pri Novartisu v Sloveniji letos že 14. leto organizirajo Dneve sodelovanja z lokalno skupnostjo, ki se okoli dneva ustanovitve podjetja Novartis, lastnika Leka, odvijajo po vsem svetu. V njih je do danes sodelovalo že več kot štiri tisoč Novartisovih zaposlenih. Pomagali so več kot 60 organizacijam oz. več kot 12 tisoč posameznikom in skupaj opravili že okoli 41 tisoč prostovoljskih ur.

Letos bodo pomagali s 25 različnimi aktivnostmi, v njih pa bo sodelovalo okoli 650 zaposlenih, ki se za sodelovanje odločijo sami. 

Zaposleni iz Leka so pomagali Anini zvezdici, sicer pa bodo nadaljevali pogozdovanje, krvodajalsko akcijo, urejanje okolice Zavoda Dolfke Boštjančič in Centra Janeza Levca, z otroki s posebnimi potrebami iz OŠ Roje bodo obiskali Postojnsko jamo, starostnike iz doma na Bokalcih bodo pospremili na izlet na Bled, obiskali tudi osebe z možgansko poškodbo v Enoti Mavrica ... Foto: Metka Prezelj

Pozitivna energija ob delu in težke zgodbe, ki se dotaknejo vsakogar

"Bili smo tako hitri, da se tega sploh ne da opisati. Tu je vse kar mrgolelo, hrana je kar letela v škatle, v dveh urah smo spakirali vse, kar je bilo danes prineseno, pa smo prinesli zares veliko," je energijo, s katero so se lotili naloge, opisala Nataša Zupan, prav tako ena od zaposlenih, ki so danes Anini zvezdici pomagali pakirati pakete.

"Pomagamo, ker se zavedamo, da je v Sloveniji in tudi drugod po svetu veliko ljudi, ki potrebujejo pomoč. Tudi sicer je pri nas medsebojna pomoč bolj praksa kot pravilo," pravi Nataša Zupan, ena od zaposlenih v Leku, ki je danes pomagala Anini zvezdici. Foto: Metka Prezelj Čeprav je bilo vzdušje pozitivno, pa se zaposlenih takšne aktivnosti ponavadi zelo dotaknejo. "Danes so se nas zelo dotaknile zgodbe, ki jih je povedala Ana, in zelo je dober občutek, ker veš, da pakete dobijo ljudje, ki jim bo ta hrana zelo veliko pomenila," je povedala Zupanova.

Ana Lukner, ustanoviteljica Anine zvezdice, je z njimi delila nekaj zgodb, s katerimi se srečujejo v skladišču in na terenu. "Ana nam je povedala za družino, ki je prišla z majhnim fantkom. Na koncu, ko so že dobili pakete, so mu rekli, da gre lahko po skladišču in si izbere sladkarije. Kar nekaj časa je hodil po skladišču in izbiral, nazaj pa je prinesel eno samo liziko," je Zupanova vidno ganjena opisala zgodbo, ki se je je najbolj dotaknila.

"Najlepše je nekomu pomagati, a zelo sem žalostna, da je to sploh potrebno"

"V teh dnevih sodelujem že 13. leto in ni boljšega občutka od tega, ko veš, da nekomu pomagaš v kakršnikoli obliki. Osrečili smo že veliko ljudi, pa ne samo druge, tudi sebe. Občutki so zelo dobri, pa hkrati tudi zelo slabi. Zelo sem žalostna, da je to sploh potrebno, in zelo vesela, da imam možnost, da to lahko naredim. Gotovo bom pri akciji sodelovala še naprej in zelo sem vesela, da delam v podjetju, ki to spodbuja," je povedala Kaja Povirk, ki je danes tudi pomagala pri paketih.

"Zelo lepo je bilo opazovati sodelavce, s kakšno energijo so se zagnali in koliko je to tudi njim pomenilo," je povedala Kaja Povirk, zaposlena v Leku. Foto: Metka Prezelj Kot je povedala Povirkova, je bilo zelo lepo sodelovati, a je hkrati občutila veliko žalost: "Ana je krasna ženska in vzor. Kaj je ona naredila, kako se je tega lotila, koliko ljudem je pomagala in koliko krasnih ljudi ima okoli sebe. To je vsekakor vredno podpreti, jim pomagati, da ni vse samo na njih. Naj se čim več ljudi odloči za pomoč."

"Je pa zelo žalostno. Hudo mi je, da nekdo ne more iti v trgovino in si kupiti riža, ki si ga želi kupiti, ampak dobi riž zato, ker mu ga je nekdo izbral. Tako ne bi smelo biti," meni Povirkova.

Prav vsaka zgodba iz prostovoljstva pusti svoj pečat

"Vsaka zgodba se te dotakne na svoj način. Ko se v domu za ostarele pogovarjaš z ostarelo gospo ali gospodom, si mu polepšal dan, teden, lahko mesec in je čudovito. Danes smo pomagali drugače. Spomnim se, ko smo slepim in slabovidnim prenovili igrala, bilo je res lepo. Pri prav vsaki takšni aktivnosti prisoten dober občutek," pravi Povirkova.

Kot pravi, je delo s starejšimi prav tako nekaj posebnega. Zelo veliko dela z obema lendavskima lokacijama podjetja, lani se je udeležila dneva sodelovanja v njihovem domu ostarelih.

"To so zgodbe, ki jih je spisalo življenje. Ko sediš ob gospe, ki ima 97 let, popolnoma bistro glavo in nima nikogar na tem svetu, razen osebja v domu in nas prostovoljcev, ki jim pridemo tja polepšat dan, ona pa je pozitivna in polna življenja, polna pozitivnih zgodb. Mislim, da so nam lahko takšni ljudje v današnjem času zares velik vzor," je vidno zadovoljna, da lahko sodeluje v takšnem projektu, komentirala Povirkova.

V pakete dajo zelo osnovne dobrine, a ljudem v stiski pomenijo ogromno. Foto: Metka Prezelj

Vsakodnevno v stiku z ljudmi v stiski

Z ljudmi, ki potrebujejo njihovo pomoč, je Maša Purger z Anine zvezdice v stiku vsak dan. "Nekateri nam pišejo prek Facebooka, po e-pošti, tudi fizično nam prinesejo pisma, ker nimajo interneta. Pridejo osebno in nam povejo svojo zgodbo, na dnevni bazi smo v stiku z njimi. Ko nekdo pride in razloži svojo zgodbo, to so najtežji trenutki našega dela in vsakič so prisotne solze. Ko pa mu ti predaš paket, je to veliko veselje in dober občutek, da bo vsaj tistih 14 dni živel malo boljše in lažje preživel. Zato si tudi prostovoljec, ker ti to da neko energijo," pove Purgerjeva.

"Ko je bila kriza, je bil tu sploh velik naval ljudi. Mi bi radi dosegli, da nas enkrat ne bi bilo več, ne da bi se širili. Radi bi, da ne bi bili več potrebni," pravi Maša Purger, prostovoljka Anine zvezdice. Foto: Metka Prezelj

Najtežje je, ko so v zgodbe vključeni tudi otroci. Ko so imeli akcijo s šolskimi potrebščinami, so otroci k njim pristopili s takšno skromnostjo, da jo Purgerjeva težko opiše.

"Bilo je, kot bi se je bal. Prijel jo je in previdno vprašal, ali jo zares lahko vzame. Včasih delimo pakete in če so otroci zraven, jim damo zvezek. Primejo ga in prav objamejo. Ali pa barvice, enako. Stvari kar objamejo, ker so jih tako veseli," razlaga Purgerjeva.

"Ko greva iz skladišča, včasih samo jokava"

Maša Purger je z Anino zvezdico štiri leta in vsako leto se ji zdi, da so primeri težji.

"Jaz imam še moža, ki je tudi prostovoljec. Ko greva iz skladišča, včasih voziva in samo jokava. Včasih se te kakšna zgodba res tako dotakne, da ne moreš drugače, kot to nekako dati iz sebe, preden prideš domov, da se lahko resetiraš in spet nadaljuješ."

"Zaradi teh izkušenj vsekakor živim bolj polno. Tudi čas sem si veliko bolje organizirala. Včasih so mi bile pomembne druge stvari, zdaj pa svoj čas z lahkoto namenim Anini zvezdico. Tudi ko ob desetih zvečer urejam razpredelnico in urejam e-pošto, mi to ni težko."

Okoli 300 škatel bo dobilo 150 družin v stiski. Foto: Metka Prezelj