Zakaj si Slovenci domišljamo, da smo bolj podobni Nemcem kot Hrvatom

Spletna anketa z vprašanjem Koga bi najraje imeli za soseda?, ki smo jo objavili na Planet Siol.net, je pokazala, da Slovenci najraje živimo s Slovenci. Med 2324 bralci, ki so odgovarjali na anketo, jih je namreč odgovor Slovenca izbralo 840 oziroma 36 odstotkov sodelujočih. Opozarjamo: vzorec ni nujno reprezentativen, saj je nekdo lahko tudi večkrat odgovoril na vprašanje, zato je vzorec zgolj naključen.

"To je klasika, ljudje imajo običajno za sosede najraje ljudi, s katerimi živijo, pripadnike svoje skupine in če govorimo o narodnosti, potem so to Slovenci. Če pa bi govorili o pokrajinah, bi Gorenjec izbral Gorenjca, Primorec Primorca," je anketo komentiral psiholog Marko Polič. Kot pravi, bomo vedno izbrali pripadnike svoje skupine, ker so nam podobni, so nam bližje in jih bolj poznamo.

So nam Nemci bližje kot Hrvati? Drugi najbolj zaželeni sosedi so Nemci. V Sloveniji po zadnjih podatkih statističnega urada živi nekaj manj kot 900 nemških državljanov, za sosede pa bi jih rado imelo nekaj več kot 400 (dobra šestina) tistih, ki so odgovarjali na anketo.

Precej manj so zaželeni Hrvati. V Sloveniji je v začetku leta 2014 živelo 8700 hrvaških državljanov, a za sosede bi jih imelo štirikrat manj Slovencev kot na primer Nemce. Med sosednjimi narodi imamo Slovenci glede na anketo najraje Avstrijce, ki jih, mimogrede, v Sloveniji živi še manj kot Nemcev, in sicer nekaj več kot 400.

Zakaj imamo torej raje Nemce kot Hrvate? Zaradi aktualnih političnih dogodkov ter ugleda, ki ga v nekem trenutku uživa neka država, odgovarja psiholog. "Ne glede na to, da pol Slovenije preživlja dopust na Hrvaškem, imamo s Hrvati nekaj odprtih vprašanj, ki krhajo odnose med narodoma, politika pa to zaznavo le še dodatno kvari."

Težimo k državam, ki so nam zgled Da bolj težimo k Nemcem in Avstrijcem, dokazuje, da se ljudje običajno radi primerjamo s tistim, ki je ekonomsko ali kakorkoli drugače bolj razvit. "To je zgled, h kateremu težiš. Pustimo to, ali je dober ali ne," pravi Polič in dodaja, da smo se Slovenci tudi pred 15 leti radi primerjali z državami, kjer so bile kakovost življenja in navade boljše.

Vse to pa seveda odraža tudi predsodke, ki jih imamo Slovenci glede drugih narodov. Te oblikujemo glede na pretekle dogodke in glede na to, da so še pred kratkim na Balkanu divjale vojne, v katerih je na tisoče ljudi izgubilo domove, bili so pregnani, zaprti. Vse to po njegovem mnenju vpliva na stereotipne predstave.

Kaj pa arabski pribežniki, jih bomo sprejeli za sosede? V prihodnjih dveh letih se bo tujcem, ki živijo v Sloveniji, na podlagi dogovora članic Evropske unije pridružilo še 250 beguncev. Kako jih bomo Slovenci sprejeli, Polič težko napove.

Na eni strani je namreč večina ljudi, za katero domneva, da sočustvuje z vsemi, ki so bili pregnani iz svojih domov. A na drugi strani so spet tu predsodki, ki jih nekateri posamezniki že izražajo v pismih bralcev, prav tako so prisotni v politiki – da bodo med begunci tudi teroristi, ki bodo ogrozili varnost naše države.

"To je del politike, ki pa vendarle lahko predstavlja zmotno predstavo in namesto solidarnosti širi sovraštvo ali vsaj obilo predsodkov," o odnosu Slovencev do beguncev pravi psiholog Marko Polič.