Zakaj se slovensko zdravstvo vrti v začaranem krogu?

Slovenskim bolnišnicam je v prvih letih krize uspelo svoje poslovanje še držati nad vodo, po letu 2009 pa so postopoma tonile v rdeče številke. Število bolnišnic z izgubo je po letu 2010 začelo naraščati; od 21 bolnišnic jih je tretjina poslovala negativno, skupna izguba je znašala osem milijonov evrov. Leta 2013 je v rdečih številkah končalo že dve tretjini bolnišnic, izguba se je povzpela na 41 milijonov.

Lani izguba nekoliko manjša, akumulirana izguba se povečuje Poslovni rezultati so se lani nekoliko izboljšali, a skupna izguba je še vedno znašala 11,5 milijona evrov. Prav tako akumulirana izguba slovenskih bolnišnic iz preteklih let znaša 140 milijonov evrov, od tega je skoraj polovico pridelal ljubljanski UKC. Skrb zbujajoč je tudi podatek, da se je znesek zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev lani zvišal na 98 milijonov evrov.

"Vse to zelo bremeni bolnišnice in druge zdravstvene zavode. Direktorji bolnišnic so izgubo preprosto prenašali na dobavitelje. Lani smo sicer zabeležili odboj, ki pa je še vedno premajhen," pojasnjuje direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metod Mezeg.

ZZZS edini med javnimi blagajnami posloval pozitivno Na drugi strani pa je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki z zbiranjem zdravstvenih prispevkov zagotavlja vir financiranja bolnišnic, edini med javnimi blagajnami lani posloval pozitivno. Ustvaril je slabih 21 milijonov evrov dobička, od katerih namerava tri četrtine tega denarja nameniti krajšanju čakalnih vrst.

Ker je ZZZS v letih krize postopoma nižal višino nakazil zdravstvenim zavodom, so se cene zdravstvenih storitev v tem obdobju v povprečju znižale za 15 do 18 odstotkov. To pomeni med 300 in 400 milijonov evrov manj od leta 2010, istočasno pa so se poglabljale tudi izgube.

Zavod izgubo prenašal na bolnišnice "Krivca ne gre iskati v poslovanju ZZZS. Drugače niti ni mogel delovati, saj je zaradi večje brezposelnosti imel manjše prilive, izgubo pa je prenašal na zdravstvene zavode. V skladu s finančnimi zmožnostmi je le uravnaval poslovanje in zniževal ceno storitev. Te se zdaj počasi korigirajo, a so še daleč od predkriznih časov," začaran krog v slovenskem zdravstvu komentira Mezeg.

Pri tem dodaja, da bi bilo bolje, če bi ZZZS leto končal na ničli in dobiček preusmeril v bolnišnice. A večji priliv na ZZZS se je zgodil šele konec leta, zato jim denarja ni uspelo ustrezno porazdeliti. To naj bi se predvidoma zgodilo v letošnjem letu.

Bodo čakalne vrste krajše? Prav tako v skladu s povečanimi prilivi v zdravstveno blagajno, ki so posledica večje zaposlenosti prebivalstva, za letos načrtujejo prerazporeditev denarja v najbolj podhranjene zdravstvene programe. Odraz podfinanciranega zdravstva so tudi daljše čakalne vrste, ki pa naj bi se z večji prilivi skrajšale.

Mezgec največjo težavo rdečih številk vidi v finančni podhranjenosti slovenskega zdravstva in napačni organiziranosti bolnišnic. "Dokler ne bomo racionalizirali zdravstvenega sistema, bomo morali doseči prilive izpred kriznih let. Tudi to pa ne bo zadoščalo. Bolnišnice bremenijo še zastarela oprema in zaostajanje stroke za sodobnimi trendi. Če bomo želeli ohranjati stik z razvitim svetom, bomo morali zdravstvu nameniti več sredstev. Zaradi staranja prebivalstva pa dvigniti tudi prispevno stopnjo," napoveduje Mezgec. Predvideva sicer možnost, da zaradi večje zaposlenosti prebivalstva ne bo treba bistveno zvišati prispevne stopnje.

Je politika znova imela zadnjo besedo? Direktor Združenja zdravstvenih zavodov še obžaluje, da državni zbor danes ni potrdil Sama Fakina za generalnega direktorja ZZZS. "Škoda. Neimenovanje direktorja in nestabilnost zdravstvenega sistema se vlečeta že predolgo. Menim, da je tu politika odigrala pomembno vlogo. Vodstvo ZZZS dela profesionalno. Marsikdaj sicer ne sledi našim zahtevam in željam, po drugi strani pa so v preteklosti veliko pripomogli k razmeroma stabilnemu financiranju zdravstvenega sistema," današnjo zavrnitev imenovanja Fakina na čelo zdravstvene zavarovalnice komentira Mezeg.