Sreda, 2. 11. 2016, 18.39
7 let, 1 mesec
SDS za osem tisoč evrov toži Andreja Čuša
Ker je poslanec Andrej Čuš stranko SDS zapustil, ta od njega po sodni poti zahteva osem tisoč evrov. Čuš odgovarja, da ga v SDS nagovarjajo h kršenju zakonodaje in kaznivemu dejanju, s tožbo pa želijo le ustrahovati svoje člane.
Nepovezani poslanec Andrej Čuš je konec maja zapustil stranko SDS. Ta je nato od njega terjala vračilo osem tisoč evrov, kolikor naj bi stranka plačala za stroške njegove volilne kampanje. V SDS so proti Čušu na sodišče vložili tudi tožbo, v kateri od njega zahtevajo omenjeni denar.
"SDS me nagovarja h kaznivemu dejanju"
Čuš na tožbo odgovarja, da gre pri tem za neposreden napad na demokracijo in ustavo. "Slovenska demokratska stranka me s pozivom k povrnitvi stroškov volilne kampanje nagovarja h kršenju volilne zakonodaje in kaznivemu dejanju, saj je volilni račun že zdavnaj zaprt," dodaja poslanec.
Poslanec mora na tožbo odgovoriti v 30 dneh od njene vročitve.
Ustrahovanje in discipliniranje članov SDS
"Na tožbo SDS gledam kot na proces ustrahovanja in discipliniranja lastnih vrst, saj ni skrivnost, da si želi kar nekaj ljudi, vključno z mano, spremembe ter več sodelovanja in pogledov v prihodnost v slovenski politiki. Takšnih je tudi mnogo mestnih in občinskih svetnikov SDS, ki so me kontaktirali v preteklih tednih," je zapisal v odzivu.
Denar za kampanjo je moral iskati sam
Dodal je, da so bili kandidati za poslance na listi SDS primorani sami iskati sponzorje in donatorje za aktivnosti v sklopu volilne kampanje, tako je stroške vse kampanje pokril sam in s pomočjo prijateljev in podpornikov. Čuš tudi trdi, da je ves čas kampanje upošteval dogovore, ki jih je imel s stranko, do izstopa ji je od svoje plače nakazal več kot 2.100 evrov.
V SDS, ki jo vodi Janez Janša, od Čuša zahtevajo osem tisoč evrov, kolikor naj bi plačali za stroške njegove volilne kampanje.
Poslanec mora na tožbo, ki jo je proti njemu vložila SDS, odgovoriti v 30 dneh od njene vročitve. V nasprotnem primeru bo sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo.
1. Do volivk in volivcev ter od njih ne čutim zamer, saj sem v okraju, kjer sem izvoljen, prejel ogromno podpore, tudi iz članstva SDS, saj je v podporo meni izstopilo ogromno članov in članic. Nobene zamere nimam niti do SDS. Na tožbo SDS gledam kot na proces ustrahovanja in discipliniranja lastnih vrst, saj ni skrivnost, da si vključno z mano kar nekaj ljudi želi spremembe ter več sodelovanja in pogledov v prihodnost v slovenski politiki. Takšnih je tudi mnogo mestnih in občinskih svetnikov SDS, ki so me kontaktirali v preteklih tednih.
2. Sam se sicer strinjam, da je treba dogovore izpolnjevati in se jih držati, še posebej takrat, ko niso moralno sporni in v nasprotju z Ustavo. Po drugi strani pa bi si želel, da bi tudi poslanska skupina SDS bolj upoštevala predvolilni program, ki je bil zelo dober, a v njem nisem zasledil nobenega področja in poglavja o tem, da bomo s časovnim strojem skakali v preteklost in se prepirali ter delili na bele in rdeče na dnevni bazi. Mladi ne morejo živeti od zgodovine, je pa prav, da jo poznajo. A od zgodovine ne bo služb.
3. Gre za neposreden napad na demokracijo in najvišji akt v Republiki Sloveniji, Ustavo RS. Sicer se strinjam, da se je treba dogovorov držati in jih spoštovati, a vse ima svoje meje, prav tako moralne in etične. 82. člen Ustave RS v 5. odstavku govori: »Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.«
4. Kandidati za poslanca na listi Slovenske demokratske stranke smo bili primorani sami iskati sponzorje in donatorje za aktivnosti v sklopu volilne kampanje, tako sem vso kampanjo pokril sam in s pomočjo prijateljev in podpornikov.
5. Slovenska demokratska stranka je v kampanjo vložila 79.063,06 evra lastnih sredstev. Preostanek so sredstva kandidatov in drugih donacij. Ne strinjam se z oceno, da je tako SDS vložila v kampanjo 169.735,00 evra.
6. Ne gre zanemariti, da sem vseskozi upošteval dogovore in tako v obdobju od 1. 8. 2014 pa vse do 23. 5. 2016 nakazal v obliki mesečnih donacij vse skupaj 2.136,49 evra.
7. Slovenska demokratska stranka me s pozivom po povrnitvi stroškov volilne kampanje nagovarja h kršenju volilne zakonodaje in kaznivemu dejanju, saj je volilni račun že zdavnaj zaprt. Kampanja tako nima upnikov in dolžnikov. 16. člen v 1. odstavku v Zakonu o volilni in referendumski kampanji govori »Organizator volilne kampanje mora najkasneje 45 dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma najkasneje 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu odpreti poseben transakcijski račun z oznako »za volilno kampanjo« oziroma »za referendumsko kampanjo« in pri tem navesti tudi volitve oziroma referendum, za katerega organizira kampanjo. Kadar se dan za izvedbo referenduma določi več kot 45 dni po sprejemu odločitve v državnem zboru ali v predstavniškem organu lokalne skupnosti, lahko organizatorji referenduma odprejo transakcijski račun ter zbirajo sredstva od dne, ko je državni zbor ali predstavniški organ lokalne skupnosti določil dan glasovanja na referendumu. Organizator volilne kampanje mora vsa finančna sredstva, ki jih sam nameni ali dobi od drugih pravnih ali fizičnih oseb za financiranje volilne kampanje, zbrati na tem transakcijskem računu. Vse stroške volilne kampanje mora organizator volilne kampanje poravnavati izključno s tega računa. Ta račun je organizator volilne kampanje dolžan zapreti najkasneje v štirih mesecih po dnevu glasovanja. Dan zapadlosti posojila iz 5. točke drugega odstavka 18. člena tega zakona ne sme biti kasnejši od 30 dni pred rokom za zaprtje računa.«
19