Sreda, 22. 1. 2025, 22.57
6 ur, 13 minut
Zakaj je pošteno, da lastniki sončnih elektrarn za omrežnino plačajo več?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,17
Pomembno je opozoriti, da nihčeod lastnikov sončnih elektrarn ni samooskrben, saj v vremensko neugodnih razmerah za proizvodnjo električne energije potrebujejo elektriko iz omrežja.
Nov sistem obračunavanja omrežnine, ki velja od 1. oktobra lani, še vedno dviga ogromno prahu. Med drugim so zaradi nove metodologije razburjeni lastniki sončnih elektrarn, ki so jim zneski na položnicah izrazito poskočili. Preverili smo, ali je njihova jeza upravičena in kako pravičen je nov sistem za skupnost.
Mnogi izmed lastnikov sončnih elektrarn (SE) se sprašujejo, zakaj morajo kljub temu, da imajo na pogodbi o dobavi elektrike za samooskrbo zapisano, da so samooskrbni, sploh plačevati omrežnino. Ta se jim je z novim sistemom obračunavanja omrežnine in z novembrskim prehodom na zimsko sezono res zvišala za več sto odstotkov, a treba je poudariti, da so po starem sistemu obračuna mesečno plačevali okoli deset evrov omrežnine, zdaj pa nekateri tudi do 50 evrov in več. Pomembno je opozoriti, da nihče izmed njih ni samooskrben, saj v vremensko neugodnih razmerah za proizvodnjo električne energije potrebujejo elektriko iz omrežja. Prav tako v sončnih mesecih proizvedejo več elektrike, kot je porabijo in jo zato oddajajo v omrežje.
Praviloma so si lastniki SE zaradi "zastonj" elektrike omislili tudi ogrevanje s toplotno črpalko in električne avtomobile, nekateri pa pogosto tudi požrešne porabnike električne energije, kot so savne, masažni bazeni in ogrevanje dvorišč. Električno omrežje tako obremenjujejo bistveno bolj kot preostali gospodinjski porabniki, ki se na primer ogrevajo na zemeljski plin, nimajo električnega avtomobila in se ne razvajajo v domačih velnesih.
"Uporabniki, ki imajo zgolj sončno elektrarno priključeno na omrežje, dosežejo povprečno največ 27 odstotkov samooskrbe na letni ravni," na podlagi dejstev poudarja energetski strokovnjak Roman Bernard, solastnik in direktor podjetja Ngen iz Žirovnice, ki vse večji delež prodaje ustvari s hranilniki električne energije ter z elektriko za gospodinjstva in podjetja.
Samooskrba pušča kot rešeto
O novem omrežninskem sistemu je v podkastu Elescast podrobneje spregovoril tudi Darko Kralj, direktor področja za podporne dejavnosti v družbi Eles. Med drugim je opozoril, da je samooskrba zelo všečen pojem, ki pa "pušča kot rešeto".
"Tudi sam se rad pohvalim, da sem samooskrben in da imam svojo SE. A iz strokovnega vidika trdim, da pojem samooskrba pušča kot rešeto. Zakaj? Tudi če imam na strehi SE, ta še ne predstavlja elektroenergetskega sistema. Torej nisem samooskrben, čeprav imam to zapisano v pogodbi o letnem net meteringu (sistem letnega neto merjenja oziroma letnega obračuna porabe električne energije, op. a.). Še vedno v ozadju potrebujem omrežje, ki mi zagotavlja elektriko skozi vse leto. Še posebej v zimskih mesecih. Tudi če bi imel vgrajen hranilnik električne energije, bi moral za samooskrbnost izrazito spremeniti svoje navade," opozarja Kralj.
"Lastniki sončnih elektrarn si lastijo pravico, da povečujejo porabo z raznimi grelci. To jim nekoč ne bi nikoli prišlo na misel, ker bi morali to elektriko plačati. Skrbi me, da rast porabe elektrike, tudi iz tega naslova, narašča, namesto da bi bila raba bolj racionalna," poudarja Darko Kralj iz Elesa.
Da pojem samooskrbe, kot ga v okviru net meteringa poznamo danes, res pušča kot rešeto, se strinja tudi Bernard. Zakaj? "Predvsem zato, ker trenutni sistem ne spodbuja prave samooskrbe, temveč uporabnikom omogoča, da omrežje uporabljajo kot brezplačen hranilnik. Razmišljanje uporabnikov, da je elektroenergetsko omrežje velik hranilnik energije, je na prvi pogled logično, vendar to v praksi ne drži. Omrežje ni in ne more biti hranilnik energije. To vodi do dodatnih obremenitev omrežja, kar ni trajnostno," opozarja Bernard.
Tudi Kralj opozarja na zgrešeno razmišljanje večine lastnikov SE, da je elektroenergetsko omrežje velik hranilnik električne energije. Ko je nimajo, jo vzamejo, ko jo imajo, pa so samooskrbni.
Stroške omrežnine potratnežev plačevala racionalna gospodinjstva
Kralj kljub vsem težavam samooskrbe meni, da moramo postati država samooskrbnih državljanov. A zeleni prehod dojema kot zdravorazumsko logiko oziroma racionalno rabo energije, ne pa, da si odjemalec na primer z elektriko iz svoje SE pozimi tali sneg na svojem dvorišču. Stroške omrežnine so namreč namesto njega po starem sistemu plačevala bolj racionalna gospodinjstva.
Kralj zaznava obnašanje lastnikov SE, ki v sklopu net meteringa razmišljajo v smeri, da viška ne želijo podariti v omrežje. "Lastijo si pravico, da povečujejo porabo z raznimi grelci. To jim nekoč ne bi nikoli prišlo na misel, ker bi morali to elektriko plačati. Skrbi me, da rast porabe elektrike, tudi iz tega naslova, narašča, namesto da bi bila raba bolj racionalna," poudarja Kralj.
Bernard se strinja, da več stoodstotna podražitev omrežnin zveni res izjemno visoko, vendar je treba razumeti, za katere uporabnike gre in v kakšnem kontekstu. "Najverjetneje gre za uporabnike z lastno SE, ki uporabljajo sistem letnega neto merjenja. Ti omrežje uporabljajo kot brezplačen letni hranilnik energije, hkrati pa so plačevali nizko omrežnino, na primer sedem ali osem evrov na mesec," ponazori energetski strokovnjak.
Lastniki SE imajo še vedno brezplačno elektriko in uporabo omrežja
Bernard ob tem poudarja, da distribucijsko omrežje deluje na osnovi omejitev prenosa moči (kilovatov) in ne na podlagi količine prenesene energije (kilovatnih ur). Omejitve, ki jih predpisujejo distributerji, temeljijo na največji uvozno-izvozni moči (kilovatov), saj so to ključne obremenitve za omrežje. Uporabniki z letnim neto merjenjem dejansko ne plačujejo omrežnine za energijo, ki jo brezplačno oddajo ali prejmejo iz omrežja, čeprav to omrežje uporabljajo vsak trenutek, ne glede na letne povprečne vrednosti.
Prav tako Bernard poudarja, da si večina teh uporabnikov SE ni namestila zato, da bi zmanjšali svojo priključno moč na omrežje, temveč zato, da bi imeli brezplačno elektriko ter brezplačno uporabo omrežja za prejemanje in oddajanje energije. "In to so tudi dosegli – tudi trenutno uživajo te ugodnosti," je jasen Bernard.
"Ključno je razumeti, kaj pomeni prava samooskrba. Če je bila investicija v sončno elektrarno pravilno načrtovana, je bilo tudi dimenzioniranje izvedeno tako, da samooskrba pokriva do 80 odstotkov lastne porabe, kar pomeni, da se neracionalni primeri trošenja elektrike sploh ne bi smeli zgoditi. Težava nastane, ko ljudje načrtno namestijo večjo sončno elektrarno, kot jo dejansko potrebujejo, in računajo na prihodnje potrebe, kar pa ni v skladu z definicijo samooskrbe. Uporabniki, ki namerno povečujejo svojo porabo, da bi 'porabili svoje viške' in tako preprečili, da bi jih 'pustili v omrežju', s tem ne le, da ne dosegajo prave samooskrbe, ampak tudi dodatno obremenjujejo sistem in omrežje," opozarja Roman Bernard iz Ngena.
"Zato je upravičeno, da ti uporabniki prispevajo pravičen delež stroškov za svojo priključno moč na omrežje, podobno kot vsi preostali uporabniki, ki nimajo SE ali ne uporabljajo sistema letnega neto merjenja. Na ta način se zagotavlja enakovredno porazdelitev stroškov vzdrževanja in razvoja omrežja ter spodbujanje trajnostnih rešitev, ki zmanjšujejo obremenitev omrežja," pravičnost novega sistema obračunavanja omrežnine utemeljuje Bernard.
Stoodstoten scenarij OVE?
Kralj je prepričan, da stoodstotna oskrba z obnovljivimi viri energije (scenarij OVE) v Sloveniji v praksi ni izvedljiva. Zaradi projekcij o izrazitem povečanju rabe električne energije v prihodnje meni, da moramo začeti razumno razmišljati o rabi elektrike. "Dobili jo bomo iz obnovljivih virov energije, a ne na način, kot smo ga poznali do zdaj. Tu mislim na OVE v kombinaciji s hranilniki električne energije, na manj individualnih SE in na več skupnostnih SE, ki so z vidika vlaganj v omrežje investicijsko bolj razumne," opozarja.
Drugačnega mnenja je Bernard, ki napoveduje, da ima Slovenija potencial, da doseže visok delež OVE, do leta 2040 tudi do stoodstoten. To bo po njegovih napovedih mogoče le z učinkovito integracijo "pametnih omrežij" in fleksibilnih pasovnih proizvodnih enot, ki omogočajo stabilnost sistema in prilagodljivost porabi.
"Ključnega pomena bodo tudi rešitve za shranjevanje energije, digitalizacija energetskega sistema in povezovanje razpršenih proizvodnih enot v celovite sisteme, ki bodo omogočili optimalno delovanje omrežja. Slovenija ima znanje in potencial, da postane vodilna pri uveljavljanju teh pristopov, vendar bo za to potrebna tesna povezava med tehnologijo, zakonodajo in investicijami," še sklene Bernard.
