David Kos

Petek,
3. 7. 2015,
10.50

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

zobozdravniki

Petek, 3. 7. 2015, 10.50

7 let, 2 meseca

Zakaj cvetijo zasebni zobozdravniki?

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Čeprav le četrtina Slovencev obiskuje zobozdravnika v javni zobozdravstveni mreži, so čakalne vrste vseeno dolge. V čem so ključne razlike med javnimi in zasebnimi zobozdravniki pri zdravju vaših zob?

Po odličnih finančnih izkazih slovenskih zobozdravstvenih ordinacij prednjačijo tiste, katerih glavna dejavnost je vstavljanje implantatov oziroma zobnih vsadkov iz umetnih materialov.

Slovensko zobozdravstvo je po tem sodeč trenutno na stopnji nadomeščanja izgubljenih zob, kar je posledica slabega dela in slabih materialov v preteklosti. To pa je posledica slabo organiziranega javnega zdravstva, ki pacientom nudi le najcenejše materiale in premalo obravnave, ugotavljata ustanovitelja ljubljanske zasebne klinike Ustna medicina Sebastjan Perko in Matej Pirtovšek. Odzvala sta se namreč na našo lestvico bizi.si, ki njuno ustanovo po prihodkih uvršča na četrto mesto.

Zakaj se pacienti zatekajo k zasebnikom? Slovenija za javno zobozdravstvo letno nameni 80 milijonov evrov, kar na prebivalca znaša 40 evrov. A čeprav le dobra četrtina Slovencev obiskuje javno zobozdravstvo, so čakalne dobe velike. Zato se vse več pacientov zateka k zasebnikom.

"Ko pacientu zob zapolniš z brezplačno amalgamsko zalivko, ki se po kakovosti ne more primerjati s sodobnimi keramičnimi ali kompozitnimi zalivkami, šele čez čas zazna sekundarno škodo. V praksi se pogosto cikel smrti zoba začne z amalgamsko zalivko, mrtvim zobom, zdravljenjem živca zoba, slabo pozdravljenim koreninskim kanalom, ki povzroči granulom, in pozneje s puljenjem zoba. Hkrati pa zaradi preslabega ozaveščanja ljudi o čiščenju medzobnih prostorov z nitko ob zobu gnije kost, zato zob čez čas izpade. Rešitev je le še implantat ali zobna proteza," pojasnjuje zobozdravnik Perko.

Industrija implantatov bo počasi zamrla V njihovi kliniki si po njunih besedah v nasprotju s sistemom javnega zdravstva, ki večinoma temelji na sanaciji škode, prizadevajo pacientove zobe obdržati skozi celotno življenjsko obdobje. Ti ostanejo vir zdravja, stabilnosti, udobja in lepega nasmeha. Čeprav izvajajo celostne rehabilitacije ustne votline, implantacij ne naredijo veliko. Bolj se posvečajo ohranitvi lastnih zob in čimprejšnji ustavitvi cikla smrti zoba.

"Treba je sicer vložiti veliko več dela, a dolgoročno se pacientu zagotovo obrestuje," je prepričan zobozdravnik Pirtovšek. Poudarja, da je implantat njihova zadnja rešitev, a tudi ti niso večni. Napoveduje, da bo industrija implantatov počasi nazadovala, saj je vse manj brezzobih ljudi. S pravilno obravnavo bo namreč mogoče lastne zobe obdržati do smrti.

Slovenci se vse bolj zavedajo pomena zdravja Rast prihodkov in dobička zasebnih zdravstvenih ordinacij sogovornika pripisujeta spoznanju pacientov, da v javnih zobozdravstvenih zavodih slej ko prej dobiš delno ali popolno zobno protezo. Hkrati Slovenci v zadnjem času veliko več pozornosti posvečajo zdravju in lepoti, za kar so pripravljeni tudi plačati. Če ljudje v zdravljenje vložijo lastne finance, tudi bolj skrbijo za zdravje, sta prepričana.

"Slovenci so naredili velik preskok v mišljenju, da je vlaganje v zdravje odlična naložba, ki se ti vrača z obrestmi. Kakršnakoli naložba v zdravje danes je veliko cenejša od naložbe jutri. Prej ko zobozdravniki posežemo v zdravljenje zob, cenejša je rešitev," ponazori Pirtovšek.

Dodaja, da je za pacienta najcenejše, ko se za zdravljenje odloči, ko v ustni votlini še nima simptomov bolezni. Veliko koristnejše je, da se iščejo znaki obolenja, ki bodo v prihodnje morda prerasli v simptome. Veliko pametneje je na primer preprečiti srčni infarkt ali odkriti sladkorno bolezen, ko se ta še ne kaže s sistemskimi odpovedmi.

Javno zobozdravstvo ignorira individualne potrebe pacienta Veliko težavo javnega sistema vidita tudi v času, ki ga zobozdravnik nameni posameznemu pacientu. "Za kakovostno izdelavo bele zalivke po sodobnih metodah je danes potrebno od pol ure do ene ure. Če jo mora zobozdravnik narediti v zgolj 15 minutah, ta ne bo zdržala več kot tri leta in bo moral narediti novo, večjo zalivko. Javno zobozdravstvo ne priznava individualnih potreb in upravičenosti do dolgoročnega ustnega zdravja pacienta," pravi Perko.

Poudarja še, da bi morali Slovenci več poudarka nameniti družinskemu zobozdravstvu, tako kot že prakticiramo pri splošnih zdravnikih. Tudi v ustni votlini namreč obstajajo dedni faktorji, zato zdravljenje poteka lažje in hitreje.

Material je le eden izmed številnih faktorjev za določanje cene Koncesijske ordinacije so po Perkovem mnenju po sistemu dela zelo podobne javnim ambulantam, ki zobozdravnika pri delu omejujejo.

"Pacientu ne morem narediti amalgamske zalivke iz živega srebra, ki ima znanstveno dokazano negativne učinke na zdravje ljudi. Prav tako mu ne morem ponuditi najcenejše in najslabše proteze," odgovarja na vprašanje, zakaj ne ponujajo koncesijskih storitev. Prav tako je tragično, da koncesija predstavlja način oskrbe za pacienta, in ne načina plačila zobozdravstvenih storitev.

Različna doplačila za zobozdravstvene storitve pri koncesionarjih so po Pirtovškovih besedah posledica tega, da nikoli ne gre za enak material in enako delo.

"Na slovenskem trgu je trenutno na voljo več ducatov belih materialov za zalivke, pri čemer niti en material nima enake cene. Napačno je javno mnenje, da material določa ceno storitve. Včasih je bilo za izdelavo zobne prevleke potrebnih 80 korakov. Z razvojem novih tehnologij, materialov in postopkov pa je potrebnih 160 korakov. Izbira pacientu primernega materiala je le eden izmed teh korakov, nihče pa se ne vpraša, kako se je izvedlo preostalih 159 korakov in s katerimi podpornimi materiali," pojasnjuje glavno razliko v doplačilu pri koncesijskih ambulantah.

Pravilo, da za malo denarja dobiš malo glasbe, torej velja tudi v zobozdravstvu.

"Če me pacient vpraša, zakaj je cena zobne prevleke pri nas 600 evrov, pri drugem zobozdravniku pa 400 evrov, mu odgovorim, naj se raje vpraša, zakaj je pri drugem toliko cenejša. Razlog ni v naši večji želji po dobičku, temveč v večjem vlaganju v izobraževanje zaposlenih in nakupu sodobne opreme," še razloži Pirtovšek.

Je prihodnost Slovenije v zasebnem zobozdravstvu? Konkurenca s Hrvaške jim ne povzroča težav, saj so pacienti spoznali, da zahtevnejše storitve po nizki ceni niso bile narejene kakovostno oziroma so jim naredili celo škodo. Zato se ti vse bolj vračajo k slovenskim zobozdravnikom.

"K meni sta prišli dve gospe, ki sta si v Beogradu naredili implantate in zobne prevleke v vrednosti deset tisoč evrov. Čez eno leto sem jima svetoval, da celoten postopek ponovita, tako slabo je bilo narejeno. Implantati sploh niso bili pritrjeni na kost," pove Perko.

Sogovornika pričakujeta, da se bo zasebno zobozdravstvo v Sloveniji še širilo. A ne toliko na račun storitev, temveč bolj na račun pametnih odločitev pacientov. Ti bodo želeli ceneje in hitreje ustaviti oziroma preprečiti ustne težave.