Začenja se sezona alergij na cvetni prah

T. i. seneni nahod ima med pet in 15 odstotkov populacije, a odstotek bolnikov vztrajno raste. Občutljivost na cvetni prah je med ljudmi različna. Nekateri samo kihajo, smrkajo in imajo zasolzene oči, pri drugih se lahko razvije astma.

Seneni nahod je alergijska bolezen zgornjih dihal, ki se pojavi v tistih mesecih v letu, ko cvetijo rastline, na katere je človek alergičen. Seneni nahod se imenuje zato, ker so imeli ljudje zaradi tega največ težav maja in junija v času pospravljanja sena.

Seneni nahod od februarja pa do konca poletja Po besedah predstojnice kliničnega oddelka za pljučne bolezni interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marjete Terčelj se prve občutljivosti na cvetni prah pojavijo že februarja, ko začnejo cveteti nekatera drevesa. Vzrok senenega nahoda so marca pelodi leske, jelše, od marca do maja pelodi breze, manj pogosto tudi pelodi vrbe, bresta, platane, hrasta, topola. V zgodnjem poletju so vzrok alergije pelodi trav in žit, v zrelem poletju kislice in pleveli, tudi ambrozije.

Preobčutljivost na pelode dreves, trave in plevel se običajno kažejo z draženjem grla, nosu in oči, kar povzroča kihanje, izcedek iz nosu in solzenje oči. Simptomi alergije na cvetni prah so tako podobni kot pri nahodih, ki jih povzročajo virusne okužbe. Vendar pa virusni nahodi trajajo krajši čas, lahko jih spremlja tudi povišana telesna temperatura, medtem ko simptomi pri senenem nahodu vztrajajo, je pojasnila Terčeljeva.

Ob močnejši preobčutljivosti se lahko pojavi tudi vnetje očesne veznice, včasih pride do takšnega otekanja sluznice, da bolnik ne more več dihati skozi nos, močno solzenje oči pa lahko povzroči otekanje vek. Zelo burna reakcija na alergen je lahko tudi astma, ko bolnik težje diha, kašlja in ima napade težke sape. Takšna reakcija včasih zahteva tudi bolnišnično zdravljenje.

Zdravnike skrbi predvsem preobčutljivost na ambrozijo Kakšna bo reakcija pri posamezniku, je po njenih navedbah odvisno od količine alergena, torej koliko pelodov je v zraku, agresivnosti alergena ter tudi od tega, kakšno stopnjo občutljivosti razvije posameznik ona preobčutljivost.

Močni alergeni med pelodi dreves so po besedah Terčeljeve breza, jelša in leska, pa tudi kostanj, ki sicer cveti pozneje. Med travami in pleveli pa je najmočnejša ambrozija.

Prav ambrozija najbolj skrbi zdravnike, saj nanjo narašča preobčutljivost, obenem pa se v Sloveniji ne izvaja nobenih ukrepov, da bi zmanjšali količino tega plevela. Na pelode ambrozije je namreč alergičnih okoli 30 odstotkov ljudi, pred desetimi leti pa le 10 odstotkov.

"To je problem, ki se ga še nismo lotili, ampak se ga bomo morali, tako kot so se ga lotile tudi druge države," je dejala. Ambrozija se v zadnjih letih razmeroma hitro širi po območju celotne Slovenije, problem pri izkoreninjenju tega plevela pa je tudi v tem, da so semena ambrozije kaljiva tudi do 30 let.

O načinu zdravljenja se pogovorite z zdravnikom Bolnikom, ki pri sebi opazijo preobčutljivost na cvetni prah, Terčeljeva svetuje, naj obiščejo zdravnika in se z njim pogovorijo o načinu zdravljenja. Pri tistih, ki jih sicer simptomi motijo, a ne napredujejo, se seneni nahod zdravi z običajnimi zdravili proti alergiji, predvsem z antihistaminiki.

Če pa so simptomi hudi, bolniku škodujejo in obstaja grožnja, da se bodo razvili v astmo, pa se izvaja imunoterapija. S to terapijo alergene aplicirajo v kožo, tako da organizem preko leta razvije blokirajoča protitelesa. Ko takšen bolnik pride v stik s pelodom, ima potem že pripravljena protitelesa proti alergiji in teh simptomov nima, je navedla.

Bolniki lahko skozi leta postanejo vse bolj občutljivi na isti alergen, če se pravočasno ne zdravijo oz. preprečujejo alergijske reakcije. Pri nekaterih se tako lahko celo razvije astma.

Tako Terčelj bolnikom svetuje, naj začnejo jemati zdravila takoj, ko začutijo prve simptome, saj se tako alergija ne razvije v polni meri. Vendar pa opozarja, da antihistaminiki niso zdravilo, ki zdravi alergijo, ampak le preprečuje simptome, pri čemer se alergijska reakcija vseeno dogaja v organizmu.

Alergije na cvetni prah po besedah Terčeljeve naraščajo. Vzrok vidi v več dejavnikih, med drugim v onesnaženosti okolja, izpostavljenost cigaretnemu dimu v otroštvu. Poleg tega okužbe v vrtcih spremenijo oz. vznemirijo imunski sistem, ki potem bolj intenzivno reagirajo na alergene.