Za uresničitev izzivov v poročilu o konkurenčnosti EU po oceni ekonomistov potrebna politična volja

Draghi je pozval k obsežnim naložbam v višini 750 do 800 milijard evrov letno. Po besedah profesorja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Marka Jakliča so v Evropi prav gotovo potrebne naložbe v infrastrukturo pametne mobilnosti, v proizvodnjo in distribucijo električne energije ter zdravstveno infrastrukturo, vsaka od članic ima tudi lastne potrebe po investicijah, a težava je financiranje. Kot namreč ugotavlja Draghi, bi bilo skupno zadolževanje EU treba aktivirati za uresničevanje ambicij EU na področju digitalne in zelene preobrazbe ter za nujno potrebno povečanje obrambnih zmogljivosti.

Jaklič: Nisem prepričan, da je politična zrelost že tam 

Evropa je bila v času spopadanja s covidno krizo sposobna skupnega zadolževanja, a večina držav, vključno z Nemčijo, je zelo proti temu, je za STA dejal Jaklič. "Sem kar skeptičen, ekonomski razlogi prav gotovo obstajajo za skupno investiranje in tudi financiranje, ampak nisem prepričan, da je politična zrelost že tam. Pozitivno bom presenečen, če bo nova Evropska komisija pokazala, da je sposobna prepričati države članice, vsaj nekatere ključne, kot je Nemčija, da je to treba narediti," je dejal Jaklič.

"Evropa je izgubila na izvozni konkurenčnosti na tretjih trgih, manj na domačem: pri zelenih tehnologijah so glavni proizvajalci iz Azije, še posebej s Kitajske. Kitajska tudi spodbuja razvoj pravih tehnologij in velikost trga ter krutost tržne bitke na domačem trgu utrjuje kitajska podjetja, da so uspešna tudi na drugih trgih," pa za STA ugotavlja glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc.

"Poročilo ni idealen recept za vsako državo"

Med razlogi za zaostajanje Ivanc navaja, da je v Evropi stabilnost socialnega sistema zelo pomemben cilj politike, ki je podrejen sledenju konkurenčnosti. Evropa ni naklonjena takšnim nihanjem na trgu dela. Kot dodaja, je tudi v okviru izzivov nemškega avtomobilskega velikana Volkswagen glavna tema v medijih obstoj služb v tovarnah, ki naj bi jih Volkswagen zaprl. "Ob pomanjkanju zaposlenih v Evropi to vsebinsko sploh ni izziv. Več fokusa bi moralo biti na tem, kakšna nova delovna mesta bo ponudil transformirani Volkswagen," navaja Ivanc.

Okrepitev zasebnih oz. podjetniških investicij, ki jih je v Evropi po ugotovitvah poročila premalo, je po mnenju Jakliča gotovo pomemben dejavnik, pa tudi kapitalski trgi v Evropi delujejo drugače kot v ZDA. To je tudi eden od razlogov, da v Evropi ne poznamo tako imenovanih "super podjetij", kot so Amazon, Meta, Alphabet.

Draghi ugotavlja, da ključna težava ni pomanjkanje inovacij, ampak njihov prenos na trg. To je dokaj tvegana operacija, ugotavlja Ivanc, v Evropi je manj naklonjenosti temu, poleg tega imamo pretirano regulacijo, ki ne omogoča prebojnih inovacij oz. disrupcij, kot nastajajo v Aziji ali v ZDA.

"Poročilo tako ni idealen recept za vsako državo, je pa precej dober recept za spodbudo za razvoj evropskih multinacionalk, ki bi se tako lažje spoprijele za tržni boj z ameriškimi in azijskimi konkurenti," je prepričan Ivanc. Draghi namreč opozarja, da Evropa potrebuje industrijsko strategijo, vendar obžaluje, da se ni sposobna uskladiti.

Jaklič: Potrebna sta vizionarsko razmišljanje in politika, ki bi znala to udejanjiti 

"Če pogledamo zadnjih 15 let, Evropa močno zaostaja v rasti produktivnosti za ZDA. V ZDA so s predsednikom (Barackom, op. a.) Obamo, ki je nastopil 2009, začeli z resno industrijsko politiko," navaja Jaklič. Oba ekonomista med razlogi za boljši konkurenčni položaj ZDA navajata nižjo ceno energentov v ZDA, pa tudi davčno politiko in prevlado pri digitalnih tehnologijah.

Slovenija je leta 2023 na ravni produktivnosti v standardih kupne moči dosegla 85 odstotkov povprečja EU, a to je, kot ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj v letošnjem Poročilu o razvoju, še vedno daleč od zastavljenega cilja 95 odstotkov povprečja EU do leta 2030. Za izboljšanje kazalcev je zato v Sloveniji nujno spodbuditi dejavnosti z višjo dodano vrednostjo ter izpeljati reforme. Potrebna sta bolj vizionarsko razmišljanje in politika, ki bi znala to udejanjiti, je dejal Jaklič.

"Vsaka država članica EU se lahko v poročilu prepozna in malokatera mu bo aktivno nasprotovala. Vseeno ne smemo pozabiti, da kazalnik produktivnosti ni enoznačno pozitiven," pa navaja Ivanc. Lahko ga povečujemo tako, da nižamo stroške pri domačih dobaviteljih, kar lahko pomeni selitev industrije materialov v tujino, znižujemo število zaposlenih z uvajanjem večje avtomatizacije proizvodnje ali pa z inovacijami prevzemamo tržne deleže neevropskim tekmecem, je še menil.