Za sindikate osnutek NRP hendikepiran, pogrešajo program stabilnosti (VIDEO)

Sindikalna stran pripomb na osnutek nacionalnega reformnega programa (NRP) še ni posredovala, a v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zagotavljajo, da bodo to storili v roku. Kot je pojasnil izvršni sekretar pri zvezi Goran Lukič, bi namreč pripombe, ki jih morajo do danes posredovati ministrstvu za finance, morali hkrati podati na oba dokumenta. Program stabilnosti namreč določa javnofinančne okvirje za izvajanje samega reformnega programa, je poudaril, zato je težko podati celovite pripombe zgolj na osnutek NRP.

Ozke časovnice Lukič je spomnil, da bo predlog programa stabilnosti predstavnikom sindikatov in delodajalcev predstavljen šele na seji Ekonomsko-socialnega sveta 8. maja, vlada pa namerava dokumenta potrditi in v Bruselj poslati 9. maja. "Gre torej za zelo ozke časovnice," je dodal.

O vsebini osnutka NRP je povedal, da je ena od bolj bolečih točk za sindikate privatizacija, ki je "zelo nedorečeno zapisana". Po Lukičevih besedah je zadnje čase veliko govora predvsem o klasifikaciji naložb Slovenskega državnega holdinga in postopkih privatizacije, sindikati pa so na tem področju zelo občutljivi, je izpostavil. "Gledamo namreč tudi, kakšni so učinki privatizacije po drugih državah. Niso ravno rožnati, zato je treba dvakrat premisliti, na kakšen način iti v privatizacijo, če sploh," meni Lukič.

Pokojninska reforma primerna za skandinavske države, ne za Slovenijo? Kot problematične je izpostavil tudi predlagane zaostritve pokojninske ureditve. "Pokojninska reforma je zelo problematično zapisana v smislu avtomatskega usklajevanja upokojitvene starosti za pričakovano življenjsko dobo. Mogoče bi to delovalo v kakšni skandinavski državi, kjer imajo boljše pogoje dela, v Sloveniji pač ne," je pojasnil Lukič in dodal, da bi takšna ureditev pomenila zgolj povečevanje revščine starejših.

V osnutku NRP je po Lukičevih ocenah velik poudarek tudi na raziskavah in razvoju, medtem ko se daje zelo malo poudarka konkretno na izobraževanje in usposabljanje zaposlenih.

Kritičen je bil tudi do dela osnutka, v katerem je zapisano, da bo vlada v primeru neuspelih pogajanj s sindikati glede dodatnih varčevalnih ukrepov linearno znižala plače v javnem sektorju. "V danem trenutku, ko se sindikati javnega sektorja in vlada še pogajajo, je takšno pogojevanje zelo - pa bom vljuden - neetično," je še povedal.

Ščernjavič: Čas je za temeljit razmislek o vzrokih in posledicah sedanjega stanja Predstavniki delodajalcev in sindikatov morajo ministrstvu za finance posredovati pripombe na osnutek NRP, ki jim ga je v petek predstavila predsednica vlade Alenka Bratušek. Vlada jih bo zatem preučila in besedilo programa potrdila 9. maja skupaj s predlogom programa stabilnosti, ki je povezan z njim.

Bratuškovi je ugotovitve in pripombe k osnutku poslal sekretar Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič, ki ugotavlja, da je NRP "bolj ali manj prepis prejšnjega programa z manjšimi spremembami". Po njegovih ocenah je čas za temeljit razmislek o vzrokih in posledicah sedanjega stanja in "na tem naj se opredeli program aktivnosti v enakopravnem dialogu z sindikati, ker drugače lahko to smatramo kot diktat".

Ščernjavič je znova opozoril na potrebo po ukrepih na prihodkovni strani proračuna, med drugim, kako bi zmanjšali davčni dolg, omejili in obdavčili vsaj del sive ekonomije ter zagotovili objavo vseh odlivov v davčne oaze. Spomnil je tudi na vprašanja racionalizacije pri javnih naročilih, preglednega in učinkovitega upravljanja s stvarnim premoženjem in slabih terjatev v bankah.

Osnutek vsebuje oceno uresničevanja priporočil evropskih partneric Osnutek nacionalnega reformnega programa (NRP) vsebuje oceno uresničevanja priporočil evropskih partneric in pa prihodnje reformne ukrepe Slovenije in je del načrta, s katerim naj bi država mednarodno javnost prepričala o tem, da je svoje težave sposobna rešiti sama.

Dokument po navedbah vladne strani konkretno naslavlja priporočila EU z vidika bančnega sektorja, prezadolženosti podjetij, spodbujanja tujih neto investicij, izboljšanja poslovnega okolja in nadaljnjega reformiranja trga dela.