Ponedeljek,
18. 1. 2016,
19.15

Osveženo pred

5 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

ločitev skrbništvo starši otroci mati sodišče odvetnik stroški diskriminacija KPK korupcija Melita Kuhar

Ponedeljek, 18. 1. 2016, 19.15

5 let, 3 mesece

"Za otroke so koristni le uravnoteženi stiki z obema staršema"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
Skupno skrbništvo naj postane pravilo, saj je to tudi po ločitvi najboljše za otroka, menijo v Društvu za otroke, očetovstvo in resnico. Sodiščem predlagajo obvezno strokovno pomoč za starše.

"Že devet let se bojujem za svoja otroka na sodiščih, zadnjih šest let ju nisem videl, ne da bi bil kadar koli obsojen zaradi nasilništva nad otroki," je povedal Iztok Ivančič, predsednik Društva za otroke, očetovstvo in resnico (DOOR). Na novinarski konferenci so predlagali drugačno ureditev skrbništva nad otroki ob ločitvi staršev, po kateri bi oba starša ohranila svoje starševske pravice.

Društvo so ustanovili "zaradi neustrezne zakonodaje in še bolj neustrezne sodne prakse v postopkih ločitve", saj so otroci ob ločitvi staršev praviloma dodeljeni materi, je pojasnil Ivančič. "Ob nerazumno dolgih ločitvenih postopkih imajo otroci predvsem z očetom neustrezne stike ali pa teh sploh ni, zato želimo biti partner resorjem pri boljši ureditvi skrbništva," je dodal.

Žrtve so tudi očetje Rešitev je po Ivančičevem mnenju v skupnem starševstvu. Partnerja oziroma starša morata najprej vzpostaviti primerno komunikacijo, da lahko pri vzgoji otrok sodelujeta kljub ločitvi. Predlaga skupno skrbništvo po nemškem vzoru, ki pri vzgoji vključuje otroke in oba starša, materam pa nudi boljše možnosti za delo.

Matere v Sloveniji tudi po nasvetu odvetnikov očete pogosto lažno ovadijo zaradi družinskega nasilja, v najhujšem primeru gre za očitke o spolni zlorabi otrok, trdi Ivančič. V takem primeru sodišče z začasno odredbo takoj prekine stike, to pa lahko očete pripelje celo do samomora, opozarja.

Otroci nosijo breme ločitve "Nedopustno je, da izvedenci otroke sprašujejo za mnenje, s kom bi raje živeli," so prepričani v DOOR – po njihovem mnenju je treba otroke iz postopkov ločitve absolutno izločiti, sicer se jim nalaga veliko breme.

"Kot vzgojitelj sem opazil, da tri četrtine otrok prihaja iz družin z ločenimi starši," pa je povedal Matej Zaplotnik iz Stanovanjske skupine Postojna za otroke in mladostnike s težavami pri vedenju in čustvovanju.

Največ težav so imeli otroci, pri katerih sta se starša ločila v njihovem predšolskem obdobju, je povedal in dodal: "Takšni otroci potrditev in pozornost iščejo na neprimeren način in včasih pristanejo tudi v zaporu. Kadar se starši prepirajo o otrocih, se ti zaradi tega počutijo krive."

Starša naj ostaneta kakovostna starša Nujno je vzpostaviti zdravo okolje dveh domov, kjer ločena starša otrokom usklajeno zagotavljata zdravo vzgojo, meni Melita Kuhar, ki vodi družinsko svetovalnico za pare in družine v težavah. "Starša naj še vedno ostaneta kakovostna starša," poudarja Kuharjeva, ki je tudi sama deset let ločena.

Ivančič: Sodišča naj prevzamejo odgovornost Težava po mnenju Ivančiča nastane, ko ženske spoznajo, kakšna je pri nas sodna praksa, saj je vprašanje skrbništva povezano s preživnino. Sodno okolje je obenem najslabše za urejanje partnerskih odnosov, saj se tam ugotavlja, kateri od staršev je kriv – pri skupnem skrbništvu pa ni poražencev, verjame.

Sodiščem v družinskih postopkih Ivančič očita, da odgovornost prelagajo na centre za socialno delo in izvedence, odvetnikom pa je zaradi zaslužka v interesu, da postopki trajajo čim dlje. Po lastnih besedah je pri svoji ločitvi za odvetniške stroške plačeval po deset tisoč evrov na leto, vsako izvedensko mnenje pa naj bi stalo 1.500 evrov. V Sloveniji nujno soglasje obeh staršev Izpostavil je Irmo Kirin, družinsko sodnico, ki je za Televizijo Slovenija potrdila, da številne države kot pravilo poznajo skupno starševstvo. Tako se otroka ne loči od staršev, temveč oba ohranita svoje pravice in obveznosti. "Pri nas pa je to mogoče le, če se oba starša s tem strinjata," je takrat razložila Kirinova in priznala, da se matere s tem ne strinjajo rade, čeprav slovenska ustava odvzem otroka predvideva le v izjemnih primerih.

Pozivi KPK ostajajo preslišani "Tak odgovor ne drži vode," pravi Ivančič. Sodišče bi moralo starša, kadar komunikacija med njima ne steče, napotiti na obvezno strokovno pomoč, tistemu, ki postopek ovira, pa postopoma omejevati stike z otrokom in ga tako prisiliti h kompromisu, ocenjuje.

Komisija za preprečevanje korupcije je leta 2009 ministrstvi, pristojni za družino in pravosodje, pa tudi sodišča, sodni svet in odvetniško zbornico v mnenju pozvala, naj poiščejo rešitve v smeri strokovne, poštene in učinkovite obravnave za vse strani, otrokom pa prihranijo trpljenje in poskrbijo za njihove pravice in koristi.