Sreda, 5. 6. 2013, 19.16
8 let, 7 mesecev
Za obsodilno sodbo v zadevi Patria ključni listinski dokazi
Prvaka SDS in nekdanjega premiera Janeza Janšo ter brigadirja Toneta Krkoviča je sodišče spoznalo za kriva sprejemanja daril za nezakonito posredovanje, lastnika Rotisa Ivana Črnkoviča pa za dajanja daril.
Provizijo, tako sodišče v današnji sodbi, naj bi obljubili in se z njo strinjali vsaj vodja trženja pri Patrii Tuomas Korpi, nekdanji izvršni podpredsednik Patrie Heikki Hulkkonen ter odgovorni pri Patrii za slovenski projekt Reijo Niittynen. Zavedali naj bi se namreč, da četudi bi ponudili najboljše pehotno bojno vozilo, brez politične podpore vladajoče stranke in lokalnega zastopnika, ki prav tako uživa podporo vladajoče stranke, v postopku naročila ne bodo uspeli. V Patrii so si tako za lokalnega zastopnika želeli podjetje, ki ni v sporu z vlado.
Riedl naj bi jim namreč pojasnil, da bo tehnična kakovost na izbiro vplivala v največ v 40 odstotkih, preostalih 60 odstotkov pa bo odvisno od politične odločitve in lobiranja. To informacijo naj bi Patria dobila tudi od slikarja Jureta Cekute in brigadirja Petra Zupana, ki se bosta zaradi domnevne prodaje podatkov zagovarjali v zadevi Patria II.
Tukaj naj bi v igro "vstopil" Zagožen, ki da je bil vplivna osebnost v politiki in gospodarstvu, član SDS, pa tudi prijatelj Janše, meni sodišče. Prvo srečanje naj bi se zgodilo februarja 2005 v Mariboru, Riedl pa se je že naslednji dan Zagožnu po elektronski pošti zahvalil za srečanje. Zagožen naj bi se pozneje srečal tako s Korpijem kot Niittynenom, kar po mnenju sodnice ne bi bilo potrebno, če Zagožen ne bi predstavljal Janše. Pri Zagožnu so v rokovniku našli tudi zapis "Krko-oklepniki". "Krko" naj bi bil Krkovič.
Tudi sicer so razni zapisi, predvsem elektronski, tisti, ki dokazujejo krog vplivanja, obljubljanja in sprejemanja provizije, od zapisnika sestanka 1. septembra, do elektronskih sporočil, v katerih se je omenjalo provizije, je ocenilo sodišče. Dogovor naj bi dokazoval tudi osnutek internega zapisa, ki je nastal v Rotisu, da bodo dobili obljubo, da bo Patria delala z njimi, nekaj dni po sestanku pa so po faksu tudi prejeli potrditev zastopanja.
Za Riedlovo podjetje je bila dogovorjena 7,5-odstotna provizija, vendar je bilo 4,2 odstotka namenjeno Walterju Wolfu "za organizacijo", s pripisom, da je to SDS ter "PM Janza". Janša naj bi prek Zagožna sprejel obljubo plačila provizije prav iz tega dela, namenjenega Wolfu.
Zagožen naj bi po navodilih Janše prek Wolfa, ta pa prek Riedla, avgusta 2005 in julija 2006 od Niittynena večkrat zahteval 30-odstotno predplačilo obljubljene provizije. Avgusta 2006 je tudi pisno privolil v izplačilo 30-odstotnega deleža provizije v 30 dneh od začetka veljavnosti kupoprodajne pogodbe med ministrstvom za obrambo in Rotisom. Patria je 2. februarja 2006 Riedlovi družbi RHG tudi nakazala 3,6 milijona evrov, od tega je bilo štiri dni pozneje na Wolfov osebni račun nakazanih 2,3 milijona evrov.
Priče sicer kazenskega ozadja postopka niso neposredno potrdile, po besedah sodnice pa tudi iz povedanega med zaslišanji izhaja, da je bilo govora o politični podpori in naklonjenosti stranke.
Črnkovič naj bi nagrado obljubil takoj po sestanku 1. septembra 2005 v prostorih HSE-ja, ki ga je organiziral Wolf, trdi sodišče. Wolfa sicer na sestanku ni bilo, so se ga pa poleg Črnkoviča udeležili še Krkovič, Zagožen, Riedl ter Reijo Niittynen.
Iz šablone vplivanja, najdene na Črnkovičevem računalniku, izhaja da se bo del dobička Rotisa delil na štiri enake dele med "TK+JZ+IC+stranka". Črnkovič trdi, da je to šablona za delitev dobička v projektu biomase, a sodišče meni, da je šlo v primeru biomase le za idejo, torej da zadeva še ni bila tako daleč, da bi lahko govorili o delitvi dobička.
Sodnica je opozorila na trditve obrambe, da je Riedl med dogovarjanjem dajal neresnične izjave. Takšni argumenti se ji zdijo nesprejemljivi, saj bi Riedl lahko s takšnim ravnanjem ogrozil svoje sodelovanje s Patrio, z njo pa je sodeloval pri poslih v več državah.
Pritožba na sodbo je mogoča v 15 dneh po prejemu pisnega odpravka sodbe, kar naj bi se zgodilo po sodnih počitnicah.