Z novim letom v Ljubljani spremembe pri ceni daljinskega ogrevanja

Fiksni del cene toplote se bo tako povišal za 48,55 odstotka s trenutnih 1.950,29 evra na megavat moči na mesec. Variabilni del pa se bo znižal za 13,11 odstotka s trenutnih 86,78 evra na megavatno uro, so v sporočilu za javnost zapisali v občinskem javnem podjetju Energetika Ljubljana.

Fiksni del trenutno predstavlja okoli 30 odstotkov cene toplote, variabilni del pa 70 odstotkov. Posledično se spremembi, ki stopita v veljavo z novim letom, ne bosta odrazili kot zvišanje cene toplote oz. kot zvišanje stroška ogrevanja, so navedli.

Povprečna cena toplote po zagotovilih Energetike Ljubljana ostaja do konca ogrevalne sezone, to je predvidoma do aprila 2026, nespremenjena in znaša 114,23 evra na megavatno uro brez DDV oz. 139,35 evra na megavatno uro z DDV.

"Skupni strošek za ogrevanje povprečnega dvosobnega stanovanja se zaradi sprememb fiksnega in variabilnega dela cene ne bo spremenil," so zapisali v podjetju. V obdobju od 1. januarja do konca ogrevalne sezone oz. predvidoma do aprila 2026 bo ta v povprečju znašal okoli 74 evrov na mesec z DDV, so pojasnili.

Sprememba zaradi aktivacije nove proizvodne infrastrukture

Kot ključni razlog za spremembo fiksnega dela cene toplote na Energetiki Ljubljana izpostavljajo aktivacijo nove proizvodne infrastrukture, in sicer plinsko-parne enote. Sprememba variabilnega dela cene pa je posledica nižjih stroškov energije za proizvodnjo toplote.

Cena toplote je skladno z metodologijo za oblikovanje cene toplote izračunana na podlagi upravičenih stroškov, s soglasjem pa jo potrdi agencija za energijo.

Plinsko-parna enota je po navedbah podjetja eden največjih energetsko-okoljskih projektov v zadnjih desetletjih in omogoča 70-odstotno zmanjšanje uporabe premoga. Poleg proizvodnje toplote za sistem daljinskega ogrevanja omogoča tudi dvakrat večjo proizvodnjo električne energije. Foto: Bojan Puhek

Vloga primarnih energentov v glavnem proizvodnem objektu v Energetiki Ljubljana se s plinsko-parno enoto spreminja. Primarni energent tako postaja zemeljski plin, vse večjo vlogo pa dobivajo tudi lesni sekanci.

Na Energetiki Ljubljana je trenutno v teku tudi projekt prenove premogovnega kotla 1 na biomasni kotel, s čimer se bo še zmanjšala uporaba premoga in povečala uporaba lesnih sekancev. Podjetje je bilo obenem uspešno na razpisu ministrstva za okolje, podnebje in energijo, namenjenem spodbujanju izgradnje in prestrukturiranja daljinskih sistemov ogrevanja na obnovljive vire. Pridobljenih 30 milijonov evrov bodo postopno črpali v štirih letih.

Za ta projekt ima družba že pridobljeno gradbeno dovoljenje, trenutno pa je v teku mednarodni razpis za izbor izvajalca, so še navedli.

V Mariboru bodo z novim letom še tretjič v sezoni znižali cene ogrevanja

Energetika Maribor bo z novim letom še tretjič v tej kurilni sezoni znižala ceno variabilnega dela toplotne oskrbe. Tokrat so napovedali, da bodo cene nižje za 2,15 odstotka. Če je cena za megavatno uro toplote ob začetku sezone znašala 119,06 evra z DDV, bo po novem letu z davkom ta znašala 111,02 evra.

"Zavedamo se, da smo obljubljali fiksne cene, zato smo kljub dvigom in nepredvidljivim stroškom poiskali vse možne rezerve. Morda jih ni bilo toliko, kot smo si želeli, a vseeno upamo, da bo to drobno darilo v obliki nižjih cen s 1. 1. 2026 vsaj malo ogrelo praznične dni," so sporočili iz mariborske Energetike.

V omenjenem javnem podjetju, ki je del mariborskega mestnega holdinga in prek svojega toplovodnega sistema ogreva nekaj več kot 14.000 gospodinjstev in 380 poslovnih uporabnikov, so ogrevalno sezono začeli oktobra.

Za gospodinjske odjemalce so cene prvič znižali novembra, drugič pa z decembrom.