Četrtek, 12. 12. 2019, 20.10
4 leta, 11 mesecev
Vsak dan zbira hrano in jo podari brezdomcem #video
Med tistimi, ki poskušajo pomagati ljudem na robu družbe in jim vsaj malo polepšati praznične dni, je tudi Ljubljančan Ratko Stojiljković. Danes je že enajsti dan zapored obiskal brezdomce in jim dostavil pekovske izdelke, ki jih zbere s pomočjo trgovin in pekarn. Odločen je, da bo vztrajal vsak dan, vse do konca meseca. Upa, da bo s svojo dobrodelnostjo navdihnil še koga, ki bo januarja prevzel štafeto dobrih del in jo ob koncu meseca spet podal naprej.
Da svet ni eden, ampak sta dva, celo trije, se še posebej pozna v predprazničnem času. Ko je prepad med tistimi, ki imajo preveč, in tistimi, ki nimajo niti za preživetje, še bolj izrazit kot sicer. Izložbe v Ljubljani vabijo s praznično ponudbo, mimo njih pa stopajo brezdomci. Ti ne bodo med tistimi, ki bodo v trgovini lahko kupili darila.
Neprodano hrano podarja brezdomcem
Osebam, ki živijo na ulici, poskuša nekaj topline v njihovo življenje vnesti Ratko Stojiljković, ki se je v začetku decembra lotil prav posebnega projekta. "Po svojih močeh poskušam pobrati hrano, ki je ostala neprodana, in jo potem naslednji dan dodelim društvu Kralji ulice med tednom in v zavetišče za brezdomce ob koncu tedna. Danes mi to uspeva že enajsti dan," je povedal.
Ekipa Planeta se je skupaj z njim odpravila na društvo Kralji ulice. "Revščine ne moremo umikati z oči javnosti, ne moremo je skriti. Ker bomo kot družba zabredli samo še v večje težave," je dejal Jean Nikolič iz društva.
Z minimalnim pristopom lahko narediš veliko za druge
Ratko Stojiljković Ratkova vsakodnevna dostava kruha, ki ga zbere s pomočjo pekarn in trgovin, je tako posnemanja vredna poteza. "Pokaže nam, kako lahko z minimalnim pristopom, kot on sam pravi, narediš veliko za druge," je dodal Nikolič.
"Na cesti sem bil, nihče mi ni pomagal, ko pa sem pristopil h Kraljem ulice, so mi pomagali. Tu je dnevni center, lahko se pogreješ, dobiš kavo, dobiš košček kruha," je pripovedoval brezdomec Edin Čelebić.
Ne samo Edin, kruha in vsega drugega, kar jim je podarjeno, se razveselijo tudi preostali. Da je prav iskrena hvaležnost ob dostavi dobrot tista, ki ga žene naprej, je priznal tudi Ratko. Kot pravi, si želi, da bi našli 12 ljudi, s katerimi bi si nato vsak mesec predali štafeto.
V dobi kapitalizma, v katerem se številni vse težje znajdejo, so prav dejanja, kot so Ratkova, tista, ki si zaslužijo najmočnejši stisk roke in najtoplejši objem.
5