Vsak dan sedem Evropejk umre zaradi nasilja v družini

V Evropi vsak dan umre sedem žensk za posledicami nasilja v družini, ki ga povzroča moški storilec, kažejo podatki Mental Health Europe.

V Sloveniji manj umorjenih žensk kot moških Glede na statistike, je viden trend upadanja števila žensk, ki so žrtve kaznivega dejanja umora. Je pa dejstvo, da najpogostejši motivi, kot so sovraštvo, maščevanje, užaljenost in ljubosumje, izhajajo iz družinskih ter prijateljskih razmerij. Preventivno delo na področju nasilja v družini je torej bistven razlog za upad števila umorjenih žensk.

Statistike pa kažejo, da je število žrtev, ki so obravnavane z elementi družinskega nasilja, še vedno zelo visoko, sploh v primerjavi žensk z moškimi. Leta 2012 je bilo v Sloveniji ženskih žrtev 2.671, moških pa 1.131, v lanskem letu ženskih 2.315, moških pa 1.076.

In kaj se zgodi, ko ženska nasilje preživi? V primeru, ko moški poskuša umoriti svojo partnerko in ta ostane živa, policisti storilcu odvzamejo prostost zaradi ponovitve nevarnosti in odredijo policijsko pridržanje, pojasnjuje vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi Neža Miklič.

Policisti nato upoštevajo zakonsko določeno pridržanje, ki traja 48 ur, storilca privedejo pred preiskovalnega sodnika, ki verjetno po zaslišanju zanj odredi prepoved približevanja.

Nujne so spremembe! Ob tem Mikiličeva opozarja na nujnost sprememb. "Kdaj se nas bodo statistični podatki res dotaknili," se sprašuje in dodaja, da je dejstvo, da je odziv družbe v 21. stoletju še vedno prežet s stereotipi, predsodki in posplošenimi predstavami o nasilju.

Od na primer 1.928 primerov nasilja v družini leta 2010 je bilo samo 24 odstotkov primerov obravnavanih v okviru medinstitucionalnih timov. Pri tem se je na povabilo najpogosteje odzvala policija, najmanj pa zdravstvo. Prav tako za vse žrtve ni bil izdelan načrt pomoči, izdelan je bil le za slabih 34 odstotkov žrtev.

Problematika alkohola Nasilje je pogosto pogojeno z alkoholom. Kot pravi Mikličeva, alkohol v prometu, na cesti velja za oteževalno okoliščino. Kazni so višje in tudi javnost se ob takih primerih zgraža.

Alkohol se po izkušnjah Mikličeve pri obravnavi nasilja v družini še vedno tretira kot olajševalna okoliščina in dopušča manevrski prostor, medtem ko predlaga, da naj bi v takih primerih alkohol postal oteževalna okoliščina in bi nasilneži bili tudi primerno kaznovani.