Petek, 24. 6. 2022, 7.46
2 leti, 4 mesece
Vrtovec: Nastala je socialna bomba. Nekdo bi se moral iskreno opravičiti. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,59
51
Nekdanji minister Jernej Vrtovec je v oddaji Tarča na TV SLO 1 opozoril, da bi se za nastalo "šlamastiko morali iskreno opravičiti", in dodal, da je, glede na to, da so zvišanje cen bencina napovedali en teden vnaprej, logično, da ljudje delajo zaloge. "Komunikacija je šepala," je bil jasen in sklenil, da je bistveno, da so se razmere umirile in da je dostop do te osnovne surovine znova omogočen. "Imamo pa res socialno bombo, ki je nastala zdaj," je še povedal v nadaljevanju in spomnil, da v obdobju prejšnje vlade ni bilo tako. "Od marca do junija so bile cene električne energije za skoraj polovico cenejše kot to, kar smo videli zdaj na televizijskih zaslonih."
"Veste, mi na vladi smo bili pred dvema, tremi meseci pred istimi dejstvi," je še poudaril Vrtovec. "Vsaka vlada pač ubira svojo pot, kaj bo sprejela. Ta vlada se je pač odločila, da bo pomagala, kar pozdravljam, prevoznikom," je dejal in vlado pozval, da naj pomaga tudi obrtnikom, podjetnikom, zlasti pa kmetom.
Lahovnik: Dajatve je nemogoče znižati naenkrat
"Glede trenutnih razmer mislim, da se vsi strinjamo, da vemo, da so dajatve nekako dve tretjini cene vseh energentov, da je torej treba z dajatvami nekaj narediti. To, kar je vlada zdaj sprejela, da bo na 14 dni regulirala, če prav razumem, tudi trošarine ali pa dajatve prilagajala, pri tem je manevrski prostor. Te dajatve lahko delujejo v tem položaju kot avtomatski fiskalni stabilizator, da ni prevelikih nihanj. Je pa res, da so tu nekatere fiskalne omejitve. Ne morejo teh dajatev znižati naenkrat," je prizore na bencinskih črpalkah, kakršnih nismo videli že desetletja, in ukrepe nove vlade komentiral ekonomist Matej Lahovnik.
"Sama liberalizacija na sedanje stanje ne vpliva, tudi regulacija marž ne bo, mislim pa, da je prav, da je marža regulirana. Preprosto zato, ker nimamo konkurenčnega trga, Slovenija ni tako kot Avstrija. Imamo Petrol, imamo OMV, ki je tarča prevzema MOL, in praktično sta dva samo večja ponudnika, zato tudi Evropska komisija zelo natančno proučuje, ali bo lahko MOL sploh prevzel OMV brez dodatnih zavez," je še povedal Lahovnik.
Bi moralo vodstvo Petrola odstopiti?
Dogajanje sta v tokratni Tarči poleg Vrtovca in Lahovnika komentirala tudi novi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han in državni sekretar finančnega ministra Tilen Božič. Spregovorili so tudi o odgovornosti Petrola, ker niso dobavili strateške surovine, ki bi jo morali zagotoviti v vojnem času.
"Jaz lahko rečem marsikaj, ampak sem ta trenutek minister in ko boste rekli, da jaz vplivam na to, da naj gre uprava stran in da bo prišla druga, me boste verjetno naslednjo oddajo vprašali: aha, ste nastavili svoje ljudi. Jaz se tako pač ne morem iti," je na vprašanje, ali bi moralo vodstvo Petrola odstopiti, odgovoril novi gospodarski minister Matjaž Han, ki je obenem poudaril, da je inšpekcija svoje delo že opravila, AVK pa naj bi šla v pregled.
"Ampak njihov pregled bo trajal kar nekaj mesecev zato, ker bo ponekod pogledal, ali so bile količine takšne ali ne, potem pa bomo videli, za policijo moram reči, da prvič slišim. Če bo karkoli narobe, se mora seveda odzvati nadzorni svet, zato ga pač imamo," je pojasnil Han.
V takih časih je težko biti minister
Minister Han je dejal, da je v takih časih težko biti minister, in dodal, da bi tudi oni lahko marsikaj očitali prejšnji vladi. "Jaz sem vesel, da sta v tem studiu dva nekdanja ministra in vesta, kako je, kadar je težko, res težko biti minister. Ena stvar, strinjam se in mi se tudi zaradi tega, ker smo zdaj v tem času zmanjšali oziroma dali na ničlo vse okoljske dajatve, nismo odpovedali zelenemu prehodu. Enako bi lahko mi očitali vam, ko ste zamrznili cene, zamrznili cene. Mi smo naredili to, da nismo naredili previsokega skoka pri nafti. Morate vedeti, nafta v tem trenutku po vsej Evropi stane dva evra in še več."
"Ne trdim, da je to napačen ukrep glede na krizne razmere, tudi pretekla vlada je to naredila. Ampak smiselno bi se bilo pogovarjati o DDV," je dejal Vrtovec. "Vi se morate zavedati, da ceni nafte in bencina rasteta. DDV-stopnja ostaja enaka, torej država več pobere z dražjim sodčkom nafte, z dražjim prodanim litrom, več pobere denarja država sama v državni proračun. Zakaj torej ne bi na drugi strani šli ljudem nasproti z nižjim DDV," se je še spraševal.
Petrol je zadrževal gorivo in zaslužil bajne vsote
"Petrol je zadnji, ki se lahko pritožuje nad regulacijo, ker so prav zaradi regulacije edini od večjih trgovcev odprti ob nedeljah in prodajajo veliko trgovskega blaga po lepih maržah," je bil jasen Lahovnik.
"Če toži v Sloveniji državo in ji grozi s tožbami zaradi omejitve cen, zakaj tega ne naredi na Hrvaškem, kjer je drugi največji trgovec po prevzemu Croduxa. Ni mi znano, da bi Petrol grozil s podobnimi ukrepi," je dejal in dodal, da bi bilo najbolje, da takoj umaknejo tožbe, saj država prek skupščine trenutno še vedno obvladuje upravljanje Petrola," trdi Lahovnik.
Sogovornike skrbi inflacija
Lahovnik je ob tem opozoril na možnost inflacije. "Povsem je res to, kar je zdaj povedal minister Han, ampak dejstvo je, da je na primer včeraj španska vlada napovedala po znižanju DDV na bencin še dodatno. Jaz ne trdim, da je to edini mogoči ukrep, je pa nevarnost, da če bodo cene naftnih derivatov in energentov še naprej naraščale, bo težava inflacija," je dejal in pojasnil, da bo to težava zato, ker se bo to prenašalo na cene polproizvodov in končnih proizvodov, naenkrat pa stvari ne bi več obvladovali, zato je ta DDV na primer še nekakšna rezerva.
Vrtovec je poudaril, da je položaj toliko težji zaradi tega, ker Slovenija nima svoje rafinerije. "Veste, Madžarska ima svojo rafinerijo, imajo svoje podjetje in tako naprej, Hrvaška podobno. Mi smo tukaj res ujetniki in s tem smo se borili pred pol leta, ko je bilo celo videti tako, da nafte sploh ne bi imeli. Ker se marsikatera ladja v rafinerijah, ruska ladja ni mogla privezati in tako naprej. Danes je položaj drugačen, in sicer se borimo samo s cenami, ne pa s tem, ali nafta bo ali je ne bo. Nafte je dovolj kljub temu, da pride jutri do embarga, to pomeni samo 14 odstotkov vse porabe nafte, se pravi, vpliva na Rusijo, nafte v Sloveniji je dovolj. Bistvena je cena in da te cene na različne načine in z DDV ter z dajatvami blažimo," je povedal.
"Imamo pa res socialno bombo, ki je nastala zdaj," je še povedal Vrtovec in spomnil, da v obdobju prejšnje vlade ni bilo tako. "Od marca do junija so bile cene električne energije za skoraj polovico cenejše kot to, kar smo videli zdaj na televizijskih zaslonih, in tako za fizične osebe, gospodinjstva kot tudi za vse preostale. Verjamem, da ima vlada zdaj nabor ukrepov, mogoč je tudi DDV, mogoča je regulacija s tem, da bodo elektrodistribucijska podjetja spet imela določene izpade, in da omogoči normalno življenje državljank in državljanov in plačevanje cene električne energije," meni Vrtovec.
Kakšne so rešitve?
Han je dejal, "da težko polemizira z gospodom nekdanjim ministrom, ki je pač ta resor vodil in seveda bolj pozna zadeve kot on". Poudaril je, da bi bilo najprej treba ljudem enkratno pomagati s subvencioniranjem za socialno ranljiva gospodinjstva. "To je treba narediti, da bodo tisti, ki res ne morejo plačevati, predvsem pozimi lahko plačevali električno energijo," je dejal.
Druga rešitev pa je po mnenju Matjaža Hana znižanje DDV. "Vendar če znižamo DDV, moramo ceno na neki način zabetonirati, da se ne bodo prelevile v končne, v maržo, zdi se mi, da je to treba narediti. Pri omrežnini bi bil jaz zelo previden in je ne bi znižal tako, kot so naredili v prejšnji vladi, ampak naša ideja je, da je ne bi več plačevali," je predlagal Han in povedal, da na gospodarskem ministrstvu pripravljajo kovček za reševanje težav, ki se bodo nakopičile, in da bo lahko država posredovala pravočasno.
Lahovnik trdi, da so bolj kot trgovci problematična monopolna podjetja, ki bodo zagotovo zvišala, kot so napovedala, stroške energije, saj je to enostavno prevaliti na odjemalce. "Recimo zbornica, združenje komunalnih podjetij so rekli, da bodo položnice dražje 10-15 odstotkov. To bo res velika težava zato, ker je že zdaj, če gledamo tiste položnice, težko razumeti različne postavke," je opozoril.
Kaj se bo zgodilo jeseni?
Kaj se bo zgodilo jeseni, posebej po lokalnih volitvah, je posebno vprašanje, trdi Lahovnik, ki opozarja, da bo vlada morala razmisliti, da se te cene znova regulirajo. "Mi smo imeli nekoč prakso ministrstva, na primer za gospodarstvo, ki je moralo dati soglasje k tem podražitvam, potem smo to opustili, ker so bile razmere drugačne in zdaj dajejo občinski sveti soglasje k podražitvam na primer komunalnih storitev. Verjamem, da je do lokalnih volitev mogoče priviti, jeseni po lokalnih volitvah pa se bojim, da bo res prišel tisti inflacijski val podražitev in bomo imeli, če se ne bo nič predvidelo, oddaje, isto v Tarči, in bomo razpravljali o podražitvah komunalnih storitev," je sklenil Lahovnik.
"To, kar je gospod Lahovnik rekel, ni črno-belo. Pri tej verigi govorim o maržni verigi od kmeta do trgovca. Ko je kriza, se moramo absolutno pogovarjati med seboj in razdeliti breme med vse, tako med trgovce, med proizvajalce, živilske proizvajalce, zagotovo med kmete in tudi med državo. Zato potrebujemo še kak teden dni pogovorov," se je odzval Han.
Plina je dovolj, le dražji bo
Glede plina se je oglasil tudi minister Han, ki meni, da je njegova naloga, da pomiri ljudi. "Govoril sem s Plinovodi, našo družbo Plinovodi, kjer so se neizmerno dobro pripravili tehnično, se pravi, da imamo pripravljeno, da smo lahko tudi neodvisni od ruskega plina. Pomirjen sem, da bodo naši Plinovodi pripravljeni na mogoče dobave od drugje," je dejal, a istočasno dodal, da ne ve, od kod in po kakšni ceni bodo plin kupovali.
Vrtovec je navedel, da so plinska skladišča po Evropi v tem trenutku 60-odstotno zapolnjena, do konca poletne sezone pa naj bi ta odstotek narastel na 80. Tudi Vrtovec meni, da je treba ljudi pomiriti, saj za zdaj stvari v Evropski energetski uniji delujejo zelo dobro in skladišča plina se polnijo.
"Srednji sloj v Sloveniji ni enak srednjemu sloju v Avstriji"
Tudi Lahovnik meni, da so stvari obvladljive, a obenem poudarja, da bosta jesen in začetek naslednjega leta zagotovo težka glede na vse okoliščine ukrajinske krize, prihaja covid, spet bodo motnje v dobavnih verigah, kar bo negativno vplivalo na cene. "Predvsem pa mislim, da se bomo morali nečesa zavedati. Srednji sloj v Sloveniji ni tako premožen kot srednji sloj v Avstriji ali Nemčiji. Poleg najbolj ranljivih bomo morali z znižanjem dajatev nekako tukaj pomagati tudi srednjemu sloju, ker bomo tako z nižjimi dajatvami zavirali inflacijske pritiske."
"Počakali bomo in potem ocenjevali, zlasti elektrika, plin. Se mi pa zdi res bistveno to omeniti, in sicer kako uravnavati inflacijo, ne da bi zapadli v recesijo, pri čemer bi potem pogrnilo vse gospodarstvo. Torej, da bi bili stečaji in tako naprej in tako, kot je dejal prof. Lahovnik. Oktober, november, december bodo kar pomembni meseci pred tem. Kako bomo naredili to zaokroženo celoto, ni odvisno le od nas, ampak tudi geopolitičnih razmer v Rusiji, na Kitajskem in odnosov do Združenih držav Amerike. Pred nami je kar zahteven čas, ampak kar zadeva politiko z naše strani, podpora za ukrepe, ki so dobri, in kritika za tiste, ki niso dobri," je sklenil Vrtovec.
Minister Han pa je oddajo sklenil z naslednjimi besedami: "Država mora imeti tudi dovolj močan proračun, da bo lahko sploh v teh hudih časih pravilno in pravično posredovala ne samo za ljudi, ki si absolutno zaslužijo, na socialnem dnu. Ampak tudi to, o čemer se pravzaprav vsi strinjamo, za prebivalstvo, ki živi od dela in izpade iz vseh transferjev. Ta del je v vseh teh letih najbolj nastradal."
51