Nedelja, 22. 4. 2018, 11.24
6 let, 7 mesecev
Vraničar Ermanova na IMF: Državo je treba na nov preobrat pripraviti zdaj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,14
6
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je ob koncu spomladanskih zasedanj Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Washingtonu izrazila strinjanje s pozivi visokih uradnikov obeh ustanov, da je treba izkoristiti razmere trdne rasti in pripraviti državo na naslednji preobrat v ekonomskem ciklu.
Na rednih srečanjih finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank članic obeh mednarodnih finančnih ustanov sta Slovenijo zastopali ministrica Vraničar Erman in viceguvernerka Banke Slovenije Irena Vodopivec Jean.
Ministrica je omenila zvišanje gospodarske rasti Slovenije, ki ga napoveduje IMF, a dodala, da so predstavniki hkrati opozorili na nujnost nadaljnje konsolidacije javnih financ in strukturnih reform, s čimer bi se omejile posledice morebitne naslednje gospodarske in finančne krize.
Izvršna direktorica IMF Christine Lagarde: "Streho je treba popraviti, ko sije sonce."
Zdajšnje razmere trdne rasti je treba izkoristiti
"Tak razvoj dogodkov ni poseben le za Slovenijo, s temi vprašanji se ukvarjajo tudi druge države," je za STA povedala ministrica in se povsem strinjala s citatom izvršne direktorice IMF Christine Lagarde, da je treba streho popraviti, ko sije sonce. Treba je torej izkoristiti zdajšnje razmere trdne rasti.
Državo je treba pripraviti, da ne bo treba posegati po drastičnih ukrepih
"Že v preteklih tednih sem opozarjala, da je treba izkoristiti ugodne gospodarske razmere, da pripravimo državo na naslednji preobrat v ekonomskem ciklu, ki se bo nedvomno zgodil. Samo vprašanje je, kdaj se bo to zgodilo. To je potrebno predvsem zato, da v času krize ne bi bilo treba posegati po tako drastičnih ukrepih, kot smo jih morali uporabiti v primeru krize v letih 2008 in 2009," je povedala.
Rast letos in prihodnje leto morda celo višja od sosednjih držav
Makroekonomske razmere v Sloveniji je ocenila kot stabilne, kljub malce različnim konkretnim ocenam Slovenije in mednarodnih ustanov o rasti pa se vse ustanove strinjajo, da bo ta lahko letos in prihodnje leto višja od sosednjih držav oziroma držav, s katerimi se Slovenija običajno primerja v evropskem prostoru.
Vraničar Ermanova je povedala, da so vsi sogovorniki na IMF poudarjali, da lahko na srednji in dolgi rok tako ugodne makroekonomske razmere zadržimo le z izvedbo strukturnih reform, nadaljevanjem prizadevanj za izboljšanje konkurenčnosti in reformami na odhodkovni strani javnih financ.
Pogajanja s komisijo glede prodaje NLB še tečejo
Sogovornikom je predstavila tudi nadaljevanje privatizacijskih postopkov, še posebej privatizacijo NLB, pri čemer je ministrica podala zadnje aktualne informacije. Ministrstvo za finance je v sporočilu za javnost zapisalo, da je ministrica spomnila na problem z nadaljevanjem sodnih postopkov proti NLB glede prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem, ki predstavljajo kršitev prava EU, mednarodnega prava in ustavnopravnega reda Slovenije.
"Ti postopki trenutno predstavljajo preveliko zunanje tveganje za prodajo NLB, zato je Slovenija vložila prošnjo za spremembo zavez, danih Evropski komisiji. Ministrica je pojasnila, da pogajanja s komisijo še tečejo, naš cilj pa je, da dosežemo dogovor tako glede primernega roka privatizacije kot izravnalnih ukrepov," so navedli na ministrstvu.
"Ne načrtujemo novega zadolževanje na ameriškem trgu," je povedala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.
Vraničar Ermanova se srečuje z vlagatelji, a novega zadolževanja na ameriškem trgu Slovenija trenutno ne načrtuje
Vraničar Ermanova se v ZDA srečuje tudi z vlagatelji v slovenske obveznice, vendar je povedala, da v tem trenutku Slovenija ne načrtuje novega zadolževanja na ameriškem trgu.
"Namen sestankov z investitorji je, da jih seznanimo s trenutnimi razmerami in načrti za prihodnost. Ta stabilnost, ki jo zagotavljamo z rednimi stiki z investitorji, je zelo pomembna za obdobje, ko se bomo odločili, da ponovno vstopimo na ta trg. Ampak v tem trenutku ne načrtujemo novega zadolževanja na ameriškem trgu," je dejala ministrica.
Slovenija bo morala v razvojno denarnico donirati pet milijonov dolarjev
Slovenija bo morala, vsaj kar zadeva Svetovno banko, skupaj z drugimi državami donatorkami v prihodnosti malce bolj odpreti razvojno denarnico. Razvojni odbor IMF in Svetovne banke je ob koncu spomladanskih zasedanj podprl dogovor o povečanju kapitala za skupino Svetovne banke, pri čemer se bo kapital Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD) povečal za 60 milijard dolarjev. Od tega bo 7,5 milijarde vplačanega kapitala.
To pomeni, da bodo morale toliko prispevati članice banke, ki so med donatorkami, med njimi pa je tudi Slovenija. Enkratni znesek za Slovenijo glede na njen delež znaša okrog pet milijonov dolarjev, vendar ministrica ne pričakuje, da ga bo to treba plačati že letos. Plačila naj bi bila postopna.
Slovenija bo morala donirati pet milijonov evrov Mednarodni banki za obnovo in razvoj. Gre za dodatna sredstva za odpravljanje najhujše revščine oziroma neenakosti svetovnega gospodarstva, za vključujoč in stabilen razvoj in ukrepe proti podnebnim spremembam.
"Ne moremo podpirati protekcionizma in samovoljnega ukrepanja"
Na tokratnem zasedanju so bili v ospredju pojavi protekcionizma, ki se izražajo predvsem v ukrepih ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ministrica ni hotela oceniti, ali bodo pogajanja med EU in ZDA glede carin za jeklo in aluminij do 1. maja uspešna, ker se njeno ministrstvo s tem konkretno ne ukvarja. Upa, da bo na koncu prevladal razum.
"Slovenija kot odprto in izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo lahko nadaljuje svoj razvoj samo ob upoštevanju pravil, o katerih smo se prej dogovorili. S tega zornega kota ne moremo podpirati ukrepov protekcionizma in samovoljnega ukrepanja. V tem duhu so izzveneli tudi uvodni nastopi predsednika Svetovne banke Jima Yonga Kima in direktorice IMF Christine Lagarde na zasedanju razvojnega odbora," je sklenila ministrica.
6