Volitve bi dobila SD, Solidarnost pred SLS in Državljansko listo

Socialni demokrati (SD) so s 24,6 odstotka še naprej prva stranka v državi, je pokazala raziskava javnega mnenja, ki jo je za naš medij izvedla agencija Episcenter. Stranki je podpora glede na prejšnji mesec (24,2 odstotka) sicer malenkost narasla. Drugouvrščena Slovenska demokratska stranka (SDS) glede na pretekli mesec beleži 2,2 odstotni točki padca podpore, v primeru volitev bi zanjo glasovalo 15,3 odstotka vprašanih.

Na tretjem mestu je DeSUS s 7,8 odstotka glasov volivcev, tesno za petami ji je NSi, ki bi jo na volitvah izbralo 7,7 odstotka vprašanih. Največji padec v primerjavi s preteklim mesecem je doživela Pozitivna Slovenija, ki bi jo na volilnem lističu obkrožilo 4 odstotne točke manj vprašanih kot novembra. Na šesto mesto se je v tokratni anketi zavihtela novinka na političnem parketu – novonastala vstajniška Solidarnost. Zanjo bi se na volitvah odločilo 3,8 odstotka vprašanih. S tem rezultatom bi nova stranka prehitela celo Slovensko ljudsko stranko (3,6 odstotka) in Državljansko listo (2 odstotka), vendar parlamentarnega praga kljub temu ne bi prestopila.

Uhan: Igrati moraš po pravilih političnega okolja, ne veljajo več pravila ulice O tem, kakšne možnosti ima glede na že uveljavljene politične stranke Solidarnost, smo povprašali političnega analitika Sama Uhana, ki je dejal, da v tej novi stranki, ki še ni niti zelo jasno profilirana, ljudje vidijo potencial in alternativo, za katero pa se ta trenutek še ne ve, kaj natančno prinaša. "Vemo le, da se distancira od aktualnega stanja in od odgovornosti do aktualnega stanja," je pojasnil.

Glede rezultatov ankete je dejal, da so ti zelo hipotetični in bi zato težko rekli, kako uspešna je res lahko novonastala stranka. "Konec koncev je slovensko volilno telo precej tradicionalno in zelo nevezano na znana imena. Ta stranka je neka posebnost, za zdaj pa je bolj ali manj zbiralnik želja in tudi pričakovanj v zvezi z razreševanjem razmer v državi," meni Uhan.

Poudaril je še, da sicer stranka Solidarnost ni brez potenciala, je pa pred njo gotovo še dolga pot. "Izkušnje kažejo, da te po tem, ko na nek način izgubiš nedolžnost gibanja, čaka mnogo bolj trnova pot, ki pa je tudi institucionalna. Igrati moraš po pravilih političnega okolja, ne veljajo več pravila ulice." Prepričan je, da ni dovolj samo ustanoviti stranko, samo čas pa bo pokazal, kako daleč lahko Solidarnost sploh pride.

Makarovič: Ključne bodo ideje Analitik Matej Makarovič pravi, da možnosti za vstop v Državni zbor za novo stranko, kot tudi še za kakšno drugo, ki bo nastala v prihodnje, gotovo obstajajo. "Vendar pa je prehod od protestnega gibanja, ki lahko temelji na dokaj preprostem pavšalnem zavračanju obstoječih političnih elit, k politični stranki, ki mora temu ponuditi neko oprijemljivo politično alternativo, izjemno zahteven," pravi Makarovič.

"Ključen izziv bo pokazati, v čem so ideje nove stranke bolj sveže od tega, kar že imamo, še težje pa bo dokazati, da so takšne ideje tudi uresničljive in da ne gre le za neko novo različico demagoškega populizma. Konkurenca pa bo najbrž kar precejšnja, saj lahko v vzdušju splošnega nezadovoljstva svoje priložnosti iščejo tudi drugi, zato lahko pričakujemo še kakšne dodatne nove politične stranke, še posebej na levici, ki je glede kreiranja novih strank pred vsakimi volitvami že tradicionalno precej domiselna," še pravi.