Vlasta Jalušič: "Izbris je bil zločin proti človeštvu"

Okrogla miza v organizaciji Mirovnega inštituta je ena od številnih prireditev v tednu izbrisa ob 21. obletnici izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Z njim so oblasti leta 1992 več kot 25.000 posameznikom nezakonito odvzele pravico do stalnega prebivanja v Sloveniji. Čeprav je bilo o tem od leta 2002, ko se je začelo javno govoriti o izbrisu, že veliko povedanega, se v zvezi z izbrisom pojavljajo vedno nove informacije in dileme.

O številnih temah, predvsem pa o tem, kako Slovenija uresničuje zahtevo Evropskega sodišča za človekove pravice, naj do junija letos pripravi zakonski mehanizem za odškodnine, so razpravljali udeleženci nocojšnje okrogle mize. Povezovala jo je Lana Zdravković z Mirovnega inštituta, na njem so sodelovali Metka Mencin Čeplak s FDV, predlagateljica amandmajev, ki bi pred 21 leti lahko preprečili izbris, Ljubo Bavcon, predsednik nekdanjega Sveta za varstvo človekovih pravic, Mirt Komel, filozof, , pravna svetovalka Mirovnega inštituta, novinar Mladine Borut Mekina, ki je od začetka spremljal vprašanja izbrisanih ter Mirjana Učakar, aktivistka Amnesty International z izkušnjo izbrisa.

Državni akcijski načrt je tajen

"Država Slovenija zaradi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice pripravlja akcijski načrt, ki bo podlaga za zakonski mehanizem za izplačilo odškodnin. Pripravo tega načrta je zaupala zunanji skupini, vanjo pa ni vključila ne predstavnikov civilne družbe ne izbrisanih. Akcijski dokument je skriven in ga sploh še nismo videli, zato je njegovo učinkovitost težko ocenjevati," je povedala pravna svetovalka Mirovnega inštituta Katarina Vučko. Kot je opozorila, se čas izteka, saj je Slovenija zakonski mehanizem za izplačilo odškodnin dolžna pripraviti do letošnjega junija. Po njenem mnenju se je z razsodbo Evropskega sodišča junija lani vseeno zgodil pomemben korak naprej, saj je "država dotlej preprečevala izbrisanim, da bi sploh razmišljali o odškodninah, ker je to takoj omejilo razpravo za karkoli drugega".

Kot je še dodala, se predstavniki Vlade RS s predstavniki civilne družbe in javnosti nočejo pogovarjati o vprašanju statusa izbrisanih, razsodba Evropskega sodišča pa po njenem mnenju Sloveniji nalaga odpravo krivic na dveh ravneh, in sicer tako, da se oškodovanim najprej uredi status, to pa bo podlaga za izplačilo odškodnin in določanje njihove višine.

"Najbolj so trpeli otroci"

"Mi izbrisani gledamo na odškodnine drugače, ker je v letih izbrisa nastalo ogromno dolgov in krivic, bilo je veliko deložacij. Posledic, ki smo jih utrpeli zaradi izbrisa, z nobeno odškodnino ne bo mogoče odpraviti, s tem se naše težave ne bodo rešile. Manjkajo nam delovna leta, ki so podlaga za pokojnino, tisti, ki smo si jih sploh uredili, imamo mizerne pokojnine, številni so ostali brez njih. Ljudje so zaradi skrbi zbolevali, a niso imeli zdravstvenega zavarovanja in bolezni so se zgolj grmadile. Največja krivica pa je bila povzročena našim otrokom, ki so živeli v hudem pomanjkanju. Številni so bili izbrisani. Moja otroka sta danes stara 21 in 26 let in do njiju še vedno čutim velik občutek krivde. Njuna mladost ni bila lepa, nista imela normalnega otroštva. Sama res nista bila izbrisana, a verjemite, da življenje z izbrisano mamo ni bilo ničemur podobno," je o tem, kaj pričakuje od zakona, ki naj bi popravil krivice izbrisanim, povedala Mirjana Učakar.

Bo kdo odgovarjal?

Udeleženci okrogle mize so precej razpravljali tudi o tem, ali bi morali tisti, ki so odgovorni za izbris in so bili v času po osamosvojitvi na pomembnih političnih funkcijah, za to tudi osebno odgovarjati. Pravni strokovnjaki menijo, da ne, češ da je izbris kot kaznivo dejanje že zastaral, a večina udeležencev nocojšnjega foruma se s to tezo ne strinja. "Izbris je bil zločin proti človeštvu, takšno dejanje pa ne more zastarati," je prepričana Vlasta Jalušič z Mirovnega inštituta. Kot je pojasnila, se je precej največjih zločinov v zgodovini zgodilo tako, da so bile ljudem najprej odvzete nekatere formalne pravice (kot recimo Judom državljanstvo v času druge svetovne vojne) in ker se na to nihče ni odzval in dejanja preprečil, je tak odvzem vodil do hujših zločinov, kršitve pravic, izločanja predstavnikov katere od skupin in nasilja.

"Izbris je omogočil, da je država pozneje počela stvari, ki jih sicer nikoli ne bi – temu prvemu dejanju izbrisa je sledila vrsta drugih vse hujših krivic," je povedala Vlasta Jalušič, ki je prepričana, da bi morali zahtevati moralno in kazensko odgovornost pristojnih za izbris ter da bi morali "končno pripraviti vlado, da prevzame politično in moralno odgovornost in se za dejanje tistih vlad, ki so nekoč omogočile izbris, opraviči".

Kot je dodala, je vztrajanje pri iskanju krivcev, opravičilu politike ter prevzemu moralne in osebne odgovornosti za izbris ključnega pomena zato, ker bi lahko le tako preprečili, da bi se podobno dejanje, kot je bil izbris približno 25.000 ljudi iz registra stalnih prebivalcev, v kakršni koli obliki in do katere koli druge manjšinske skupine ljudi še kdaj ponovilo.